Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep I Up 214/2017 ECLI:SI:VSRS:2018:I.UP.214.2017 Generato dall'IA

Appeal dismissed; medical board disciplinary acts are not reviewable administrative acts under administrative law.

Numero d'incarto VSRS Sklep I Up 214/2017
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court dismissed the appeal against a medical board's disciplinary decision regarding a doctor's code violation. The court held that such disciplinary acts are neither administrative acts nor individual acts subject to review under the Administrative Procedure Act or Article 157 of the Constitution. Consequently, the lower court correctly rejected the administrative lawsuit, and the doctor bears the litigation costs.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 2. in 4. člen; Ustava Republike Slovenije, 157. člen: Disciplinary acts by professional boards for code violations are not reviewable administrative acts, and prior disciplinary decisions do not preclude full judicial review of license revocation.

Parole chiave

Generato dall'IA
administrative procedure act professional disciplinary board license revocation judicial review scope constitutional article 157 medical deontology code litigation costs divergenza di pareri medici

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 2. člen
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 4. člen
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 157. člen Ustave
Ustava Republike Slovenije, 157. člen

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Sodba Vrhovnega sodišča U 1205/1995 z dne 3. 4. 1996
1 Sodba Vrhovnega sodišča U 1205/1995 z dne 3. 4. 1996 in sklep I Up 56/2009 z dne 13.
Sklep Vrhovnega sodišča I Up 56/2009 z dne 13. 5. 2009
Sklep Vrhovnega sodišča I Up 2013/2015 z dne 24. 2. 2016
sklep Vrhovnega sodišča I Up 2013/2015 z dne 24. 2. 2016.
Sodba Vrhovnega sodišča X Ips 149/2015 z dne 24. 4. 2016
sodba Vrhovnega sodišča X Ips 149/2015 z dne 24. 4. 2016.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Akti zdravniške zbornice, s katerimi se ugotavlja kršenje kodeksa medicinske deontologije, niso niti upravni akti niti drugi posamični akti, ki bi jih bilo skladno z 2. oziroma 4. členom ZUS-1 ter 157. členom Ustave možno izpodbijati v upravnem sporu.

Za morebitni sodni nadzor nad odločitvijo tožene stranke o odvzemu licence zdravnika, odločitev tožene stranke v disciplinskem postopku ne pomeni predhodno rešenega vprašanja, ki ga sodišče ne bi moglo z vseh vidikov presojati v sodnem postopku, saj take omejitve ne določa ne ZUS-1 ne kateri od drugih zakonov, uporabljivih v primeru takega spora.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper sklep tožene stranke št. 0114-3/2014-22 z dne 21. 11. 2016 (sklep Razsodišča I. stopnje), v zvezi s sklepom št. 0114-3/2014-24 z dne 20. 2. 2017 (sklep Razsodišča II. stopnje). Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka spoznala tožnika za odgovornega kršitve 17. člena Kodeksa medicinske deontologije Slovenije, zato mu je bil izrečen opomin na podlagi 39. člena Pravilnika o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da iz sodne prakse Vrhovnega sodišča že izhaja, da akt zdravniške zbornice, izdan v zvezi s kršenjem kodeksa medicinske deontologije, ni posamični akt iz prvega odstavka 157. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), prav tako pa tudi ni posamični akt iz drugega odstavka 157. člena Ustave, ker ni bil izdan s strani nosilca javnega pooblastila.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) pritožbo vlaga zaradi vseh pritožbenih razlogov iz 75. člena ZUS-1. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje navedenega akta tožene stranke v upravnem sporu.

6. Vrhovno sodišče ponovno potrjuje svoje stališče, da akti zdravniške zbornice, s katerimi se ugotavlja kršenje kodeksa medicinske deontologije niso niti upravni akti niti drugi posamični akti, ki bi jih bilo skladno z 2. oziroma 4. členom ZUS-1 ter 157. členom Ustave možno izpodbijati v upravnem sporu. Razlogi za to so že poznani v ustaljeni sodni praksi. 1 Enako velja tudi za druge, temu primerljive disciplinske postopke (npr. disciplinski postopek zoper odvetnike). 2

7. V zvezi s tem tudi ne drži pritožbeni ugovor o neskladju 4. člena ZUS-1 z drugim odstavkom 157. člena Ustave. Iz ustaljene sodne prakse jasno izhaja, da so v drugem odstavku 157. člena Ustave urejeni javnopravni spori, ki varujejo ustavne pravice fizičnih in pravnih oseb pred oblastvenimi akti in dejanji, torej v razmerjih med posamezniki in nosilci oblasti, ki to oblast izvršujejo bodisi po svoji temeljni funkciji bodisi na podlagi zakonsko podeljenega javnega pooblastila. V zasebnopravnih razmerjih med prirejenimi subjekti, v katera lahko vstopajo tudi osebe javnega prava, strankam tožbene možnosti in postavljanje tožbenih zahtevkov pred sodišči splošne pristojnosti za varstvo njihovih pravic niso omejene, zato tudi sicer ne bi prišla v poštev možnost navedenega subsidiarnega upravnega spora.

8. Ob tem pa je neutemeljeno tudi zatrjevanje pritožnika, da je s stališčem sodišča prve stopnje prišlo do kršitve njegove pravice do učinkovitega sodnega varstva, saj se pritožnik moti v svojem prepričanju, da gre pri predmetnem odločanju tožene stranke za izvrševanje javnega pooblastila. Odvzem licence zdravniku je od predmetnega disciplinskega postopka ločen postopek, kar je razvidno tudi že iz samih trditev pritožnika, po katerih lahko razsodišče predsedniku tožene stranke poda (zgolj) pobudo za uvedbo postopka odločanja o odvzemu licence. Za morebitni sodni nadzor nad odločitvijo tožene stranke o odvzemu licence zdravnika, 3 pa odločitev tožene stranke v disciplinskem postopku ne pomeni predhodno rešenega vprašanja, ki ga le-to ne bi moglo z vseh vidikov presojati v sodnem postopku, saj take omejitve ne določa ne ZUS-1 ne kateri od drugih zakonov, uporabljivih v primeru takega spora.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

1 Sodba Vrhovnega sodišča U 1205/1995 z dne 3. 4. 1996 in sklep I Up 56/2009 z dne 13. 5. 2009.

2 Tako npr. sklep Vrhovnega sodišča I Up 2013/2015 z dne 24. 2. 2016.

3 Npr. sodba Vrhovnega sodišča X Ips 149/2015 z dne 24. 4. 2016.