Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep II Cp 436/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.436.2018 Generato dall'IA

Appeal dismissed: Client's negligence in receiving lawyer's notice precludes reinstatement of proceedings.

Numero d'incarto VSL Sklep II Cp 436/2018
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal was dismissed, confirming the first-instance court's rejection of the defendant's request to reinstate proceedings before the court fee deadline expired. The defendant argued that his lawyer failed to notify him of the deadline, claiming the court erred in attributing fault to his wife who received the mail. The court ruled that service on a lawyer constitutes personal service and that both the lawyer and client bear a duty of due diligence to ensure communication, meaning the client must bear the negative consequences of their own negligence.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

142. člen ZPP; 120. člen ZPP: Service on a legal representative constitutes personal service, and the client bears the consequences of negligence in receiving notices, precluding reinstatement of proceedings due to missed deadlines caused by the client's own fault.

Parole chiave

Generato dall'IA
service of process on lawyer duty of due diligence reinstatement of proceedings client negligence court fee deadline legal representative liability ZPP service rules desistenza

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
VSL I Cp 4284/2010
Sklicuje se na sklep VSL I Cp 4284/2010 s 13.
VSL I Cpg 379/2014
2 Primerjaj odločbe VSL I Cpg 379/2014, VDSS Pdp 6/2017, VSL II Cp 3163/2015, VDSS Pdp 56/2017.
VDSS Pdp 6/2017
2 Primerjaj odločbe VSL I Cpg 379/2014, VDSS Pdp 6/2017, VSL II Cp 3163/2015, VDSS Pdp 56/2017.
VSL II Cp 3163/2015
2 Primerjaj odločbe VSL I Cpg 379/2014, VDSS Pdp 6/2017, VSL II Cp 3163/2015, VDSS Pdp 56/2017.
VDSS Pdp 56/2017
2 Primerjaj odločbe VSL I Cpg 379/2014, VDSS Pdp 6/2017, VSL II Cp 3163/2015, VDSS Pdp 56/2017.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Toženec zamudo s plačilom sodne takse pojasnjuje z malomarnostjo njegove žene, ki je pri pregledovanju pošte spregledala odvetnikovo obvestilo in mu ga je nato posredovala prepozno. Takšen razlog je neupravičen, saj je vrnitev v prejšnje stanje mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena.

V obravnavani zadevi je bila pošiljka tožencu pravilno vročena, saj se vročitev pooblaščencu šteje kot vročitev, opravljena stranki osebno. Sodna praksa je v takšnih primerih enotna, da je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali nje same.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženčev predlog za vrnitev postopka v prejšnje stanje v fazo pred iztekom roka za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi. Naložilo mu je, da je dolžan tožniku povrniti 45,90 EUR stroškov postopka.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženec iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da je sodišče ugotavljalo dejstva, ki jih ni zatrjeval, in sicer, da ga njegov odvetnik ni pravilno obvestil o poteku roka za plačilo sodne takse. Toženec odvetniku ni očital nobene opustitve, temveč je potrdil, da je njegovo pismo prejel, prevzela pa ga je toženčeva žena. Ne drži, da ravnanju družinskih članov v zvezi s prevzemom pošte ni mogoče pripisovati nobenega pomena. Sklicuje se na sklep VSL I Cp 4284/2010 s 13. 4. 2011. Neprimerna je opredelitev sodišča do standardov poslovanja odvetnikov. Edini upravičeni očitek pooblaščencu bi bil, če stranke na noben način ne bi obvestil o prispelem plačilnem nalogu in dolžnosti plačila sodne takse. Če institut vrnitve v prejšnje stanje za stranko, ki ima odvetnika, ne bi prišel vpoštev, saj bi za vsa njena dejanja in opustitve odgovarjal odvetnik, ki je za stranko pisanje prejel, bi v skrajnih primerih zaradi zaščite pravic strank moral celo zalagati lastna finančna sredstva oziroma za njih plačevati sodne takse. Takšnih dolžnosti odvetniku ne nalaga noben predpis. S svojo odločitvijo je sodišče tožencu odvzelo pravico do obravnavanja pritožbe kot temeljno pravico po 25. členu URS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženec zamudo s plačilom sodne takse pojasnjuje z malomarnostjo njegove žene, ki je pri pregledovanju pošte spregledala odvetnikovo obvestilo in mu ga prepozno posredovala. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, ki je tovrsten razlog štelo kot očitno neupravičen in ga brez naroka zavrnilo (drugi odstavek 120. člena ZPP). Vrnitev v prejšnje stanje je namreč mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena. Preprečuje jo vsaka oblika krivde, tako naklep kot velika ali majhna malomarnost. 1

5. V obravnavani zadevi je bila pošiljka tožencu pravilno vročena, saj skladno z določilom 142. člena ZPP velja domneva, da se vročitev pooblaščencu šteje kot vročitev, opravljena stranki osebno. Sodna praksa je v takšnih primerih enotna 2 , da je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke. Pooblaščenec toženca je bil torej dolžan poskrbeti, da bi stranko o obveznosti in zapadlosti plačila sodne takse obvestil na primeren način, kar je sicer storil s poslano navadno pošiljko, pri čemer ni preveril, ali jo je njegova stranka tudi prejela. To bi lahko storil na kakšen drug način, če je bilo vročanje dogovorjeno z navadno pošiljko, torej po telefonu ali v elektronski obliki. Tudi toženec sam je pričakoval nalog za plačilo sodne takse, saj je vložil pritožbo, že v sodbi pa je bil opozorjen na obveznost plačila sodne takse ter posledice neplačila. Zato se ne more uspešno sklicevati na težave, ki naj bi jih imel z dostavo poštne pošiljke. Skrbnost stranke zahteva, da po podelitvi pooblastila pooblaščencu zagotovi nemoteno in potrebno komunikacijo z njim. Ker bi tudi toženec ob potrebni skrbnosti moral preveriti, kdaj mu zapade rok za plačilo sodne takse, pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bilo mogoče zamudo preprečiti. Sodna odločba, na katero se sklicuje pritožnik, z obravnavano zadevo ni primerljiva, saj tam pošiljka ni bila vročena pooblaščencu, temveč jo je namesto stranke prejela tretja oseba.

6. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

7. Ker toženec s pritožbo ni uspel, mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. v zvezi s 165. členom ZPP).

1 Primerjaj Galič, Komentar k 116. členu ZPP, Pravdni postopek s komentarjem, prva knjiga.

2 Primerjaj odločbe VSL I Cpg 379/2014, VDSS Pdp 6/2017, VSL II Cp 3163/2015, VDSS Pdp 56/2017.