Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSM Sklep I Ip 135/2018 ECLI:SI:VSMB:2018:I.IP.135.2018 Generato dall'IA

Appeal dismissed; debtors cannot challenge foreign currency loan validity in post-limitation objection.

Numero d'incarto VSM Sklep I Ip 135/2018
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal was dismissed, and the first-instance court's decision was confirmed. The debtor argued that a notarial credit agreement for a foreign currency loan was void due to unfair terms and inadequate disclosure of exchange rate risks. The court held that these defects arose at the time of the contract and must be raised in a regular objection before the enforcement decision became legally binding. Since the debtor failed to do so, the court ruled that such challenges are only permissible in subsequent civil litigation or a separate enforcement objection, not in a post-limitation objection.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 15. člen; 56. člen; 59. člen; 76. člen; 158. člen Ustave; 55. člen; 165. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP): A debtor cannot raise grounds for the invalidity of an enforcement title in a post-limitation objection if those grounds existed at the time of the contract and should have been raised in a regular objection; such challenges are reserved for civil proceedings or specific enforcement objections.

Parole chiave

Generato dall'IA
post-limitation objection enforcement title validity foreign currency loan regular objection deadline legal certainty principle enforcement objection civil litigation remedy disdetta in periodo di prova

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Prvi dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Dolžnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval ničnost neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Kot potrošnik se je skliceval na ničnost zaradi s strani banke predhodno določenega in s tem vsiljenega pogodbenega pogoja o neomejenosti tveganja sprememb menjalnega tečaja tuje v domačo valuto ter ničnost zaradi neustrezno pojasnjenega valutnega tveganja ob sklepanju pogodbe. Oba zatrjevana razloga ničnosti kredita, vezanega na tujo valuto, časovno sovpadata s sklepanjem kreditne pogodbe in nastankom obravnavanega izvršilnega naslova, zato ju bi moral dolžnik podati v rednem ugovoru, ko sklep o izvršbi še ni imel učinkov pravnomočnosti. Le še do pravnomočnosti sklepa o izvršbi lahko izvršilno sodišče presoja obstoj izvršilnega naslova v zvezi z ničnostjo pogodbe, zapisane v notarskem zapisu, na način kot je pojasnjen v VSM sklepu I Ip 289/2017, na katerega se dolžnik sklicuje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor prvega dolžnika zoper sklep z dne 21. 6. 2017 (I. točka izreka), zavrnilo ugovor po izteku roka prvega dolžnika (II. točka izreka) in odločilo, da dolžnik krije sam svoje stroške vlog (III. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi izpodbija II. in III. točko izreka sklepa ter navaja, da je bil ugovor po izteku roka, v katerem je uveljavljal ničnost izvršilnega naslova in poplačilo terjatve, utemeljen. Navaja razloge za ničnost izvršilnega naslova in povzema vsebino sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Ip 289/2017 in sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1218/2017. Navaja, da je predlagal pritegnitev izvedenca, tega dokaza pa sodišče prve stopnje brez obrazložitve ni izvedlo. Procesno kršitev vidi tudi v tem, da mu je bil odgovor na ugovor vročen šele skupaj z izpodbijanim sklepom, s čimer mu je bila kršena pravica do izjave. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker dolžnik v ugovoru po izteku roka ni navajal dopustnih razlogov, kot so ti zakonsko omejeni v prvem odstavku 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), tudi izvedba s strani dolžnika predlaganih dokazov ni bila potrebna. Iz pojasnila sodišča prve stopnje, da podane ugovorne navedbe niso dopustne, tudi izhaja obrazložitev, zakaj dokazi v zvezi s takimi razlogi niso bili izvedeni (prvi odstavek 213. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje ni oprlo svoje odločitve na odgovor na ugovor, ampak je nosilni razlog za zavrnitev ugovora v samih ugovornih navedbah, zato tudi ni bilo dolžno vročiti upnikovega odgovora dolžniku pred izdajo izpodbijanega sklepa. Po pojasnjenem dolžniku ni bila kršena pravica do izjave.

5. V obravnavani zadevi je sklep o izvršbi, v katerem je opredeljena terjatev v tuji valuti švicarskih frankih (CHF), že pravnomočen, kar pomeni, da veže stranke in sodišče (319. člen ZPP in 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi v izvršilnem postopku se zasleduje trdnost oziroma nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij (158. člen Ustave - URS). Učinek pravnomočnosti preseže morebitne nepravilnosti pravnomočne odločitve, v katero je dopustno posegati le izjemoma z zakonsko opredeljenimi izrednimi pravnimi sredstvi. V izvršilnem postopku je dolžniku na voljo tožba na nedopustnost izvršbe, če ne uspe z rednim ugovorom (59. člen ZIZ), v ugovoru po isteku roka pa lahko dolžnik uveljavlja le še razloge, ki jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Pri tem mora temeljiti ugovor po izteku roka na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo časovno po izvršljivosti odločbe.

6. Dolžnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval ničnost neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Kot potrošnik se je skliceval na ničnost zaradi s strani banke predhodno določenega in s tem vsiljenega pogodbenega pogoja o neomejenosti tveganja sprememb menjalnega tečaja tuje v domačo valuto ter ničnost zaradi neustrezno pojasnjenega valutnega tveganja ob sklepanju pogodbe. 1 Oba zatrjevana razloga ničnosti kredita, vezanega na tujo valuto, časovno sovpadata s sklepanjem kreditne pogodbe in nastankom obravnavanega izvršilnega naslova, zato ju bi moral dolžnik podati v rednem ugovoru, ko sklep o izvršbi še ni imel učinkov pravnomočnosti. Le še do pravnomočnosti sklepa o izvršbi lahko izvršilno sodišče presoja obstoj izvršilnega naslova v zvezi z ničnostjo pogodbe, zapisane v notarskem zapisu, na način kot je pojasnjen v VSM sklepu I Ip 289/2017, na katerega se dolžnik sklicuje.

7. Zatrjevano ničnost pogodbe, ki je zajeta v notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu, lahko dolžnik po pravnomočnosti sklepa o izvršbi uveljavlja le še v pravdi. Šele v pravdi pravnomočno razveljavljen izvršilni naslov je lahko razlog, ki ga je dopustno uveljavljati v ugovoru po izteku roka (5. točka prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. in prvi odstavek 56. člena ZIZ). V tem primeru ustavi izvršbo izvršilno sodišče tudi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 76. člena ZIZ). Ko je izvršba že opravljena, pa morebitno pravnomočno ugotovljeno neveljavnost izvršilnega naslova lahko dolžnik uveljavlja le še v nasprotni izvršbi, kasneje pa v pravdi zaradi neupravičene obogatitve (2. točka prvega odstavka, drugi in četrti odstavek 67. člena ZIZ).

8. Uradni preizkus stroškovne odločitve ni pokazal kršitve materialnega prava.

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in v II. in III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 Prvi razlog ničnosti obravnava v pritožbi citirani VSM sklep I Ip 289/20017, drugega pa VSL sodba I Cp 1218/2017.