Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep Cst 59/2018 ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.59.2018 Generato dall'IA

Appeal dismissed; court upheld trial court's weight given to insolvency reasons in discharge period determination.

Numero d'incarto VSL Sklep Cst 59/2018
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance decision rejecting the debtor's objection to debt discharge. The debtor argued the court undervalued creditors' claims regarding business blockage, while the administrator requested a shorter trial period. The court ruled that insolvency reasons are merely one factor among many and must be weighed appropriately by the judge based on all circumstances.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

4th paragraph of Article 400 of the Act on Financial Business, Insolvency Proceedings and Forced Termination; The court must weigh insolvency reasons appropriately among other relevant circumstances when determining the trial period for debt discharge.

Parole chiave

Generato dall'IA
debt discharge proceedings trial period determination insolvency reasons weight of circumstances appellate review standard

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
4th paragraph of Article 400 of the Act on Financial Business, Insolvency Proceedings and Forced Termination
Article 360, 1st paragraph of the Act on Civil Procedure
Article 350, 2nd paragraph of the Act on Civil Procedure
Article 121, 1st paragraph of the Act on Financial Business, Insolvency Proceedings and Forced Termination
Article 365, 3rd point of the Act on Civil Procedure

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Razlogi za insolventnost so le ena izmed pomembnih okoliščin, ki jo mora sodišče upoštevati pri določitvi preizkusnega obdobja, in ji, glede na vse okoliščine primera, dati ustrezno težo (tudi v primerjavi z ostalimi pravno pomembnimi razlogi).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor proti odpustu obveznosti.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil.

3. Upravitelj je v odgovoru predlagal skrajšanje preizkusnega obdobja na tri leta.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4. 9. 2017 (1.) začelo postopek odpusta obveznosti in (2.) določilo preizkusno obdobje štirih let od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 4. 9. 2021.

6. Pritožnik najprej navaja, da je sodišče zapisalo, da se je upravitelj 16. 10. 2017 strinjal s preizkusnim obdobjem štirih let, a hkrati navaja, da je upravitelj sprva predlagal preizkusno obdobje treh let. S tem pritožbenim argumentom pritožnik ne more uspeti, ker gre tako pri mnenju iz četrtega odstavka 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) kot tudi pri mnenju, ki ga upravitelj izrazi v odgovoru na ugovor, le za mnenje. To se lahko spremeni, predvsem pa nanj sodišče ni vezano.

7. Po določbi četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP sodišče določi preizkusno obdobje v okviru trditev in dokazov, ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor, ker je presodilo, da je v sklepu z dne 4. 9. 2017 že upoštevalo vse pravno pomembne okoliščine, dolžnik pa v ugovoru ni navedel nič, kar bi spremenilo odločitev sodišča prve stopnje.

8. Dejansko stanje - okoliščine iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP - v postopku niti ni bilo sporno, zato ga višje sodišče po nepotrebnem ne ponavlja. Bistvo pritožbe je, da sodišče ni dalo dosti teže razlogom za insolventnost, ki so na strani upnikov (bank in njihovih pravnih naslednikov). Pritožnik je ponovil stališče, da so upniki z blokado zdravega podjetja povzročili nezmožnost vračila posojila, tudi sam se je z upniki skušal dogovoriti za dokončanje poslov oziroma za izvedbo nepremičninskega projekta, ki bi omogočal poplačilo obveznosti, vendar neuspešno. Upniki, ki so pretežno banke, so bili na njegove predloge neodzivni. V tem delu gre za pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki ni utemeljen.

9. Sodišče prve stopnje je razloge za insolventnost upoštevalo. Razlog za dolžnikovo insolventnost je bilo dolžnikovo podjetniško udejstvovanje. Tudi v pritožbi zatrjevana krivda upnikov za poslovni neuspeh in v končni posledici tudi za ta sodni postopek, pa v tej fazi postopka ne more biti več pomembna. Stečajni postopek se že vodi (na dolžnikov predlog). Razlogi za insolventnost so le ena izmed pomembnih okoliščin, ki jo mora sodišča upoštevati pri določitvi preizkusnega obdobja, in ji, glede na vse okoliščine primera, dati ustrezno težo (tudi v primerjavi z ostalimi pravno pomembnimi razlogi). Sodišče prve stopnje je tako upoštevalo še, da je dolžnik zaposlen, nima preživninskih obveznosti, predvsem pa je dalo pomembno težo višini obveznosti (cca. 2,5 mio eurov) in določilo preizkusno obdobje, ki se v praksi določa v primerljivih primerih.

10. Višje sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene argumente, ki so bili odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (3. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.