Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cp 1909/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.1909.2017 Generato dall'IA

Appeal dismissed; registry entries create presumption of joint ownership requiring spouse to prove separate assets.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cp 1909/2017
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the appeal by the divorce administrator, upholding the first-instance decision to direct the administrator to legal action against the heirs. The court found that registry entries of real estate and company shares in the land register and corporate register create a strong presumption of joint ownership between spouses. Consequently, the heirs were correctly identified as the party with the less probable claim, and the administrator must prove the assets belong to the deceased rather than the surviving spouse's joint estate.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o dedovanju 210. člen; 213. člen 1. odstavek: When real estate and company shares are registered in the land register or corporate register, the claim of a party asserting a different ownership status is less probable, shifting the burden of proof to the spouse to demonstrate separate property.

Parole chiave

Generato dall'IA
inheritance proceedings joint property presumption registry entries burden of proof divorce administrator less probable claim separate property prova della proprietà

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Zakon o dedovanju 210. člen
Zakon o dedovanju 213. člen 1. odstavek
Zakon o pravdnem postopku 338. člen 1. odstavek 3
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V primeru, ko sta nepremičnina in družba vpisani v zemljiško knjigo oziroma v sodni register družb, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga oziroma sodni register družb.

Ne glede na to, da bo v pravdnem postopku dedinja nastopila kot tožena stranka, bo zaradi zakonske domneve, da je premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita med trajanjem zakonske zveze njuno skupno premoženje, morala dokazovati, da gre za njeno posebno premoženje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je prvo sodišče zapuščinski postopek prekinilo ter ločitvenega upnika A. L. napotilo na pravdo, da v roku 30-tih dni od pravnomočnosti tega sklepa zoper dedinji A. V. in K. V. vloži tožbo na ugotovitev, da v premoženje zapustnika sodi polovica nepremičnine - katastrska občina X, parcela 186/3, ter 1/2 poslovnega deleža A. V. v družbi F. d. o. o.

2. Smiselno zoper odločitev o napotitvi na pravdo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje ločitveni upnik, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni tako, da na pravdo napoti zakoniti dedinji, to je zapustnikovo ženo in hčer. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča, da je pravica ločitvenega upnika manj verjetna, ker naj v postopku ločitveni upnik ne bi postavil obširnejših trditev, temveč zgolj zakonsko domnevo, da gre za skupno premoženje, na katerem sta deleža zakonca enaka, za svojo trditve pa naj ne bi predložil nobenih dokazov. Meni, da nepremičnina in družba nesporno sodita v skupno premoženje zakoncev, ne glede na to, ali je v zemljiški knjigi oziroma v sodnem registru družb vpisan le eden od zakoncev. Nepravilno je stališče napadenega sklepa, da vpis v zemljiško knjigo in v sodni register družb pomeni priznanje lastništva drugemu zakoncu, zaradi česar zakoniti dedinji ne bi bilo potrebno dokazovati obstoja posebnega premoženja.

3. Dedinji sta na pritožbo odgovorili ter predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Med ločitvenim upnikom in dedinjama je prišlo do spora glede obsega zapuščine, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju 1 zapuščinski postopek prekinilo in ločitvenega upnika napotilo na pravdo.

6. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna.

7. Na nepremičnini, ki je predmet spora, je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica dedinje A. V., ravno tako pa je iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra razvidno, da je pri družbi F. kot družbenica z deležem do 50 % vpisana le dedinja A. V.

8. V primeru, ko sta nepremičnina in družba vpisani v zemljiško knjigo oziroma v sodni register družb, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga oziroma sodni register družb.

9. Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sklepa je zato materialnopravno pravilna odločitev, da je na pravdo napoten pritožnik.

10. Ne glede na to, da bo v pravdnem postopku dedinja A. V. nastopila kot tožena stranka, bo zaradi zakonske domneve, da je premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita med trajanjem zakonske zveze njuno skupno premoženje, morala dokazovati, da gre za njeno posebno premoženje.

11. Ker niti pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 V nadaljevanju ZD.