Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cpg 374/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.374.2017 Generato dall'IA

Appeal dismissed; court fee order is not a judicial decision requiring full ZPP reasoning.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cpg 374/2017
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Higher Court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of the defendant's objection to a court fee payment order. The appellant argued the order lacked sufficient facts and violated procedural rules regarding reasoning, but the court clarified that a payment order is not a judicial decision. Consequently, the court held that the strict reasoning requirements of the Code of Civil Procedure do not apply to the form or content of a fee order, rendering the appellant's claims inadmissible.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku; Zakon o sodnih taksah: A payment order for court fees is not a judicial decision; therefore, the strict reasoning requirements of the Code of Civil Procedure do not apply to its form or content.

Parole chiave

Generato dall'IA
court fee payment order judicial decision distinction procedural reasoning requirements objection to fee order appeal dismissal tassa sul foglio di malattia riconoscimento di debito sovraindebitamento

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
1. odstavek 338. člen Zakona o pravdnem postopku
1. odstavek 366. člen Zakona o pravdnem postopku
14. točka 2. odstavka 339. člen Zakona o pravdnem postopku
1. odstavek 34.a člen Zakona o sodnih taksah
2. odstavek 350. člen Zakona o pravdnem postopku
1. odstavek 365. člen Zakona o pravdnem postopku
1. odstavek 165. člen Zakona o pravdnem postopku
1. odstavek 154. člen Zakona o pravdnem postopku

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 922/2015 z dne 14.7.2015
1 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 922/2015 z dne 14.7.2015.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Plačilni nalog za plačilo sodne takse ni sodna odločba, zato pri njegovi obliki in vsebini ni mogoče izhajati iz zahtev ZPP po obrazložitvi sodbe ali sklepa. Sodna odločba je šele sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog. Zato zatrjevanje, da je v zvezi s plačilnim nalogom z dne 27. 2. 2017 podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, po naravi stvari ni utemeljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper nalog za plačilo sodne takse z dne 27. 2. 2017.

2. Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremni tako, da ugovoru tožene stranke v celoti ugodi in izda nov plačilni nalog za plačilo sodne takse. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 27. 2. 2017 vložila ugovor, saj izpodbijani plačilni nalog ne vsebuje dovolj dejstev, da bi ga sploh bilo mogoče preizkusiti, s čimer je po prepričanju tožene stranke nedvomno podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Nadalje sodišču prve stopnje še očita, da se v izpodbijanem sklepu ni v ničemer opredelilo do navedb tožene stranke v ugovoru zoper plačilni nalog z dne 27. 2. 2017, da obrazložitev navedenega naloga ne vsebuje dovolj oziroma celo nobenih dejstev, da bi le tega sploh bilo mogoče preizkusiti. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeni očitki o pomanjkljivi obrazložitvi plačilnega naloga z dne 27. 2. 2017 se ne nanašajo na izpodbijani sklep z dne 9. 3. 2017 o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse, pri čemer pritožbeno sodišče še opozarja, da plačilni nalog za plačilo sodne takse ni sodna odločba, zato pri njegovi obliki in vsebini ni mogoče izhajati iz zahtev ZPP po obrazložitvi sodbe ali sklepa. Sodna odločba je šele sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog. Zato zatrjevanje, da je v zvezi s plačilnim nalogom z dne 27. 2. 2017 podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, po naravi stvari ni utemeljeno. 1 Pritožnik tudi ne pojasni, kako naj bi bil plačilni nalog, ki vsebuje pravno podlago (tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) in znesek dolžne sodne takse (2.559,00 EUR) sploh lahko nerazumljiv oziroma nepopoln. Plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 27. 2. 2017 vsebuje vse obvezne sestavine določene v 1. odstavku 34. člena ZST-1.

5. Po 1. odstavku 34.a člena ZST-1 je ugovor zoper plačilni nalog dopustno vložiti iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovor z dne 7. 3. 2017 zoper nalog za plačilo sodne takse z dne 27. 2. 2017 je tožena stranka vložila iz razloga, ker naj bi bila taksa napačno odmerjena. S tem, ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa iz plačilnega naloga povzelo pravno podlago (tar. št. 1121 ZST-1) in znesek dolžne takse (2.559,00 EUR) ter nadalje nazorno pojasnilo njen izračun, se je opredelilo do vseh relevantnih navedb v ugovoru tožene stranke zoper nalog za plačilo sodne takse ter pravilno zaključilo, da je njen ugovor, da je sodna taksa napačno odmerjena, neutemeljen.

6. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

7. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 922/2015 z dne 14.7.2015.