Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep I R 22/2017 ECLI:SI:VSRS:2017:I.R.22.2017 Generato dall'IA

Supreme Court rejects transfer of jurisdiction request based on cost efficiency after statutory transfer. Transfer by 105a ZS cannot be undone by 67 ZPP.

Numero d'incarto VSRS Sklep I R 22/2017
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed a request to transfer jurisdiction from Šentjur to Žalc based on cost efficiency. While the Šentjur court argued that moving the case back would save travel costs for witnesses and parties, the court held that a transfer under Article 105a of the Courts Act cannot be reversed under Article 67 of the Civil Procedure Act. The decision emphasizes that statutory transfers for court workload relief serve a systemic interest that outweighs individual cost savings, requiring specific weighty reasons for reversal.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 105a of the Courts Act; Article 67 of the Civil Procedure Act: A transfer of jurisdiction based on Article 105a of the Courts Act cannot be undone by a request under Article 67 of the Civil Procedure Act solely on grounds of increased travel costs for parties and witnesses.

Parole chiave

Generato dall'IA
transfer of jurisdiction Article 105a Courts Act Article 67 Civil Procedure Act cost efficiency systemic interest supreme court ruling jurisdictional transfer collocamento in posizione provvisoria

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 105a of the Courts Act
Article 67 of the Civil Procedure Act

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Prenos pristojnosti iz razlogov smotrnosti ne more izničiti prenosa pristojnosti po 105. a členu Zakona o sodiščih.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrajnim sodiščem v Šentjurju teče pravdni postopek zaradi izročitve nepremičnin v posest. To sodišče je zadevo prejelo od Okrajnega sodišča v Žalcu na podlagi prenosa pristojnosti v skladu s 105. a členom Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS).

2. Okrajno sodišče v Šentjurju je najprej sprožilo spor o pristojnosti, potem ko je Višje sodišče v Celju predlog zavrglo, pa predlagalo delegacijo pristojnosti. Navaja, da gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah in da je podana izključna pristojnost Okrajnega sodišča v Žalcu. Vodenje postopka pred tem sodiščem bi bilo tudi najbolj ekonomično, saj se je dokazni postopek šele začel in bo treba zaslišati še vsaj 4 osebe in opraviti ogled. Dodatna razdalja bo za vse udeležene znašala vsaj 400 km. Prenos pristojnosti nazaj na Okrajno sodišče v Žalcu bi po njegovi oceni optimalno in ekonomsko olajšal izvedbo postopka. Sklicuje se na zadevo Vrhovnega sodišča I R 66/2000.

3. Pravdni stranki sta se s predlogom za prenos pristojnosti strinjali.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog strank ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni namen delegacije pristojnosti je torej smotrnost.

6. Po določilu 105. a člena ZS se lahko pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče. Namen tega določila je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale. Zato je prenos pristojnosti v takem primeru ne le v interesu (preobremenjenih) sodišč in uspešnejšega delovanja sodstva kot celote, temveč tudi v interesu strank in zagotavljanju pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ker uveljavljen sistem krajevnih pristojnosti temelji na personalnem kriteriju tožene stranke (46. in 47. člen ZPP), je z vidika strank praviloma najbolj ekonomično, da postopek vodi krajevno pristojno sodišče, vsaka sprememba pristojnosti pa zato pomeni povečanje stroškov. To je pri sprejemu ZS predvidel tudi zakonodajalec, pa je ocenil, da bo zaradi delegacije pristojnosti zadeva bistveno hitreje rešena, kar pa je brez dvoma velika prednost v primerjavi z nekoliko višjimi stroški (Poročevalec Državnega zbora RS, št. 102/2006). Prenos pristojnosti kljub nekoliko višjim stroškom udeleženih v postopku torej opravičujejo sistemski razlogi, ki za zagotavljanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja državi in sodiščem nalagajo ustrezno ukrepe.

7. Zato v primeru, ko je pristojnost za sojenje prenesena na drugo sodišče na podlagi 105. a člena ZS, zgolj dejstvo, da imajo stranke in pooblaščenci ter priče in sodišče dodatno pot in s tem dodatne stroške, ne more biti razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP in s tem preprečeval prenos pristojnosti po 105. a členu ZS, pač pa morajo biti za prenos pristojnosti podani posebej tehtni razlogi, ki jih Vrhovno sodišče ni našlo.

8. Ker tudi morebitna izključna pristojnost Okrajnega sodišča v Žalcu za sojenje v tej zadevi ne more utemeljiti prenosa pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.