Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep II Cpg 836/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CPG.836.2016 Generato dall'IA

Court dismisses appeal; party must prove inability to pay tax without court's ex officio verification.

Numero d'incarto VSL sklep II Cpg 836/2016
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The higher court rejected the appeal and upheld the first-instance court's decision to deny a fee waiver. The appellant argued she lacked liquidity, but the court found her claim of having no funds was new evidence not submitted in the initial request. Consequently, the court ruled that it is not obligated to verify the applicant's eligibility for tax exemptions on its own initiative.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o sodnih taksah - ZST-1, 4. odstavek 12. člen; Zakon o pravdnem postopku - ZPP, 337. člen 1. odstavek, 350. člen 2. odstavek, 365. člen 2. točka, 366. člen 1. odstavek: The court is not obliged to ex officio verify if the applicant is entitled to a tax exemption; the applicant must substantiate their request with relevant facts, and the court may only verify doubtful claims upon request.

Parole chiave

Generato dall'IA
court fee waiver liquidity requirement ex officio duty new evidence appeal tax exemption procedure concessione per esercizio taxi opposizione tardiva capacità di obbligarsi in via cambiaria

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti preverjati, ali je predlagatelj upravičen do katere od zakonskih olajšav.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse z dne 18. 5. 2016.

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka, ki višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi podatkov iz izjave o premoženjskem stanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka izkazuje bilančni dobiček v višini 72.586,00 EUR, da nobeden od njenih štirih transakcijskih računov ni blokiran, v zadnjih treh mesecih pa je prejemala prilive. Ker tožena stranka trditev, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti takoj brez ogrožanja svoje dejavnosti, ni konkretizirala, je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse (za pritožbeni postopek v višini 210,00 EUR) zavrnilo.

5. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo likvidnostnega stanja tožene stranke, saj je ta trenutno nelikvidna in nima sredstev na računih, kar pomeni, da bi bila s plačilom celotnega zneska takse ogrožena njena dejavnost. Višje sodišče najprej ugotavlja, da tožena stranka trditve, da nima sredstev na računih, v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni podala, zato ta v tem pritožbenem postopku predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). K temu pa še dodaja, da, glede na to, da tožena stranka svojih transakcijskih računov nima blokiranih, trenutna nelikvidnost sama po sebi ni pokazatelj takšne trajnejše nelikvidnosti, zaradi katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost tožene stranke.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka v zvezi s svojim finančnim, premoženjskim in likvidnostnim stanjem trditvenega bremena ni izpolnila. Tožena stranka namreč ni opisala svojega premoženjskega stanja niti ni zatrjevala, da premoženja ne more unovčiti, čeprav bilančni podatki kažejo, da z njim razpolaga. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo tudi, da ni dolžno po uradni dolžnosti preverjati, ali je predlagatelj nemara upravičen do katere od zakonskih olajšav. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, pa jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov (četrti odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Zato so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da je sodišču omogočen vpogled v javno evidenco AJPES, iz katerih je razvidno s strani tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je trenutno nelikvidna.

7. Za predlagano (delno) oprostitev ali obročno plačilo sodne takse zato uvodoma opisane okoliščine tudi po stališču višjega sodišča ne zadostujejo. Uveljavljani pritožbeni razlogi so neutemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).