Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cp 1722/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.1722.2016 Generato dall'IA

Inheritance court cannot verify estate assets in supplementary decree; relies solely on land registry entries.

Numero d'incarto VSL sklep I Cp 1722/2016
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The first-instance court rejected a request for a supplementary inheritance decree regarding a disputed apartment, which the appellant challenged. The appellant argued the court failed to investigate whether the apartment was an inheritance or acquired through accessions, claiming it should have resolved ownership questions under the Civil Procedure Act. The appellate court dismissed the appeal, ruling that inheritance courts cannot verify the existence of estate assets in supplementary decrees and must rely exclusively on the land registry, which only reflects assets explicitly owned by the decedent.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

1. člen ZZK-1; 221. člen ZD: Inheritance courts cannot verify the existence of estate assets when issuing supplementary inheritance decrees and must rely solely on the land registry, which records only assets explicitly owned by the decedent.

Parole chiave

Generato dall'IA
supplementary inheritance decree land registry entries estate asset verification accession rights inheritance court jurisdiction distacco di lavoratori soggiorno illegale disoccupazione dei lavoratori migranti

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino. Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je namenjena zemljiška knjiga (1. člen ZZK-1). Zato lahko zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Tako je ravnalo, ker se ni moglo prepričati, da stanovanje na ... sodi v zapuščino.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje dedinja ...

Moti jo, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je zapustnik stanovanje priposestvoval in meni, da bi moralo, ker mora popolno ugotoviti obseg zapuščine. Vprašanje zapustnikove lastninske pravice je predhodno vprašanje pri ugotavljanju zapuščine, zato bi ga moralo sodišče v skladu s 1. odstavkom 13. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) samo rešiti. Pritožnica še meni, da je sodišče kršilo določbe postopka, ker je ni napotilo na pravdo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 1. odstavkom 221. člena Zakona o dedovanju (ZD) izda zapuščinsko sodišče dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Ker sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, lahko dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju izda le v primeru, ko je nedvoumno, da gre za novo najdeno premoženje zapustnika. Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino. Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je namenjena zemljiška knjiga (1. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Zato lahko zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika. Takšno stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo v sklepu II Cp 928/2014 s 30. 7. 2014.

5. V nekaterih zadevah stališče Višjega sodišča v Ljubljani ni bilo tako kategorično. Tako je v sklepu I Cp 497/2014 s 7. 5. 2014 obrazložilo, da zadošča, da je dedič že predlagal vpis lastninske pravice na zapustnika, pri tem pa ni potrebno, da bi bil vpis že izvršen, saj bo za lastnika veljal tudi tisti, ki je naveden v predlogu, z učinkom od naslednjega dne po vpisu prejema predloga za vpis(1). V sklepu I Cp 1643/2014 s 16. 7. 2014 pa je odločilo, da sklenjeni pravni posel z intabulacijsko klavzulo izkazuje obstoj lastninske pravice v pričakovanju.

6. A sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu utemeljeno opozorilo, da predlagateljica niti tem, znižanim zahtevam ni zadostila. S predložitvijo fotokopije ene od pogodb v verigi ni uspela z zadostno stopnjo verjetnosti dokazati, da sporno stanovanje spada v zapuščino. Višje sodišče še dodaja, da v takšni situaciji sodišče niti ne more opraviti svoje dolžnosti iz 3. odstavka 3. člena ZPP, pa bi jo glede na naravo dednega dogovora moralo.

7. Sodišče prve stopnje tudi povsem pravilno pojasnjuje, da v zapuščinskem postopku ni mogoče ugotavljati priposestovanja, že zato ne, ker v njem ne sodeluje tisti, od katerega naj bi bila lastninska pravica s priposestovanjem pridobljena. Tudi sklicevanje na določbe Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL) v zapuščinskem postopku ne pride v poštev. Pritožnica pa je v predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju že pojasnila, da je sprožila postopek oblikovanja etažne lastnine III N 162/2015. Vse svoje, na ZVEtL temelječe zahtevke, bo lahko uveljavljala v tistem postopku.

8. Nazadnje je napačno tudi stališče, da bi bilo treba pritožnico napotiti na pravdo. Tako zapuščinsko sodišče ravna v skladu z 210., 211. in 212. členom ZD, kadar so med strankami dejstva sporna, ali je med njimi spor o kakšni pravici iz zapuščine. Med dediči v obravnavani zadevi pa ni nobenega spora ali spornih dejstev.

9. Pritožba torej ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Op. št. (1): Ob odločanju višjega sodišča pa je tudi že prišlo do vknjižbe.