Administrative appeal dismissed for lack of standing; review and legal protection claims inadmissible under Slovenian law.

I. Pritožba se zavrže.

II. Revizija se zavrže.

III. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

IV. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške tega postopka.

[JEDRO]

V upravnem sporu lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit.

Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.

Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S sklepom I U 816/2014-20 z dne 16. 2. 2015 je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi z četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklepa sodišča prve stopnje, I U 816/2014 z dne 12. 1. 2015, in I U 816/2014 z dne 13. 1. 2015, s katerima mu je isto sodišče dovolilo obročno plačilo sodnih taks (1. točka izreka); zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka), zavrglo predlog za odlog plačila sodne takse (3. točka izreka) in zavrglo predlog za obnovo postopka (4. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je tožnik vložili vlogo, ki jo je naslovil „pritožba, revizija in zahtevek za varstvo zakonitosti“. Sodišče prve stopnje jo je Vrhovnemu sodišču predložilo kot pritožbo.

K I. točki izreka:

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Na to določbo je tožnika pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

5. Ob uporabi četrtega odstavka 86. člena ZPP o zastopanju strank v primeru uporabe izrednih pravnih sredstev,

ki se v tej zadevi primerno uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, se je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustalilo stališče, da je tudi pritožba kot redno pravno sredstvo v upravnem sporu, ki jo vloži stranka sama in pri tem izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, vložena po osebi, ki ima to pravico.(1)

6. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

7. Ker je pritožnik vložil pritožbo sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP

v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo kot nedovoljeno

zavrglo.

9. K navedenemu Vrhovno sodišče še dodaja, da so sodniki pri odločanju vezani na Ustavo RS in zakon (125. člen Ustave RS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon.

To med drugim pomeni, da pritožbe

, ki jo vloži stranka sama in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem, kot je presodilo že Ustavno sodišče v zgoraj navedeni odločbi, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

K II. točki izreka:

10. Revizija ni dovoljena.

11. Glede na prvi odstavek 95. člena ZUS-1 lahko stranke vložijo revizijo le zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1. Ker v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, revizija zoper sklep sodišča prve stopnje ni dovoljena.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

K III. točki izreka:

13. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

14. Kot je že bilo pojasnjeno v 11. točki obrazložitve tega sklepa, je po prvem odstavku 95. člena ZUS-1 zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1 kot izredno pravno sredstvo, dovoljena revizija. Po prvem odstavku 96. člena ZUS-1 je dopustna tudi obnova postopka, pod tam določenimi pogoji. Drugih izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje ZUS-1 ne določa. Zato je zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena, saj je po zakonu ni mogoče vložiti.

15. Vrhovno sodišče je nedovoljeno zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1.

K IV. točki izreka:

16. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

----

(1) Primerjaj npr. sklep

I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014.