Appeal against costs ruling dismissed; court held rejection of claim is not a merits decision. Appeal against costs ruling dismissed; court held rejection of claim is not a merits decision.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court dismissed the appellant's appeal against a costs ruling, confirming the first-instance court's decision that each party bears their own legal expenses. The appellant argued that the first-instance court erred by assessing costs based on the entire proceedings rather than a specific claim, claiming the rejection of that claim constituted a partial final judgment. The court rejected this, ruling that a decision to dismiss a claim is not a merits judgment and therefore cannot serve as the basis for a partial costs assessment.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZPP 338. odst. 1; Sklep o zavrženju tožbe ni meritorna odločitev in ne predstavlja delne ali vmesne sodbe, zato stroškovna odločitev, ki temelji na celotnem postopku, ni pravilna.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
I. Pritožba se zavrne in se potrdi stroškovna odločitev v sodbi sodišča prve stopnje.
II. Predloga pravdnih strank za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrneta.
[JEDRO]
Sklep o zavrženju tožbe ni meritorna odločitev.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedeno izpodbijano stroškovno odločitvijo je sodišče prve stopnje razsodilo, da pravdni stranki, upoštevajoč uspeh v postopku, nosita vsaka svoje pravdne stroške.
2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP),(1) s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano stroškovno odločitev ustrezno spremeni,(2) podrejeno pa da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da je sodišče v teku postopka obravnavalo tako tožbeni zahtevek toženke kot tudi tožbene zahtevke tožnika po nasprotni tožbi. O tožbenem zahtevku toženke je odločilo s sklepom z dne 23. 10. 2012 (toženkina tožba je bila zavržena), kar predstavlja delno sodno odločbo, delna sodba pa je končna sodba o delu zahtevka. Ker je stroškovna odločitev sestavni del izreka delne ali vmesne sodbe, sodišče pa pri izdaji navedene odločbe stroškovne odločitve ni pridržalo za končno odločbo, tožnik pa tudi v določenem 15-dnevnem roku ni predlagal izdajo dopolnilne sodbe oziroma se pritožil zaradi neodločitve o stroških, je sodišče materialnopravno zgrešeno ugotavljalo uspeh pravdnih strank skozi prizmo celotnega postopka. Ponovno odločanje o stroških nastalih v zvezi s tožbenim zahtevkom toženke je nedopustno. Toženka pa je v postopku po nasprotni tožbi tožnika v celoti uspela. Uveljavlja povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
3. Na pritožbo je odgovoril tožnik. Opozarja, da nobena od strank s tožbo ni uspela. Poleg tega sodišče ni izdalo delne sodne odločbe, pač pa je toženkino tožbo s sklepom zavrglo. Stranka pa v pravdi propade tudi takrat, kadar je tožba zavržena. Predlaga zavrnitev pritožbe in uveljavlja povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Zgrešene so pritožbene trditve, da je bilo o stroških v zvezi s tožbenim zahtevkom toženke že odločeno (z neodločitvijo). Sodišče prve stopnje namreč o tožbenem zahtevku toženke sploh ni odločalo, saj je tožbo zavrglo. Sklep o zavrženju tožbe pa ni (meritorna) odločitev (sodba) o tožbenem zahtevku, niti delna niti vmesna sodba.
6. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje(3) v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ker pritožba (izven zgoraj navedenih neutemeljenih razlogov) nima konkretiziranih razlogov zoper izpodbijano stroškovno odločitev, jo je pritožbeno sodišče preizkusilo zgolj v okviru po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava, a kakšne bistvene kršitve postopkovnih določb ni ugotovilo, kot tudi ne morebitne napačne materialnopravne presoje. Izpodbijana stroškovna odločitev je torej pravilna v dejanskem in pravnem pogledu, pritožbene trditve pa neutemeljene. Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče zato odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
7. Predloga pravdnih strank za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče kot neutemeljena zavrnilo na podlagi prvega odstavka 154. 155. in 165. člena ZPP. Toženka namreč s pritožbo ni uspela, medtem ko pritožbeni stroški tožnika za pravdo niso bili potrebni, saj pritožbeni odgovor ni v ničemer doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča.
Op. št. (1): Po prvem odstavku 338. člena ZPP (razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijat) se sodba sme izpodbijati: 1. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka; 2. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; 3. zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Op. št. (2): Tako da tožniku in stranskemu intervenientu (!?) naloži solidarno obveznost plačila stroškov toženki;
Op. št. (3): Po prvem odstavku 166. člena ZPP se izrek o stroških, ki je vsebovan v sodbi, sme izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep, če se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari;