Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cpg 659/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CPG.659.2015 Generato dall'IA

Appeal dismissed; interim injunction against 'first call' bank guarantee payment upheld absent abuse of rights.

Numero d'incarto VSL sklep I Cpg 659/2015
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Higher Court dismissed the appellant's appeal against a first-instance decision that rejected a request for an interim injunction to stop bank guarantee payment. The appellant argued the lower court improperly changed its stance after a contradictory procedure, but the court found the lower court correctly relied on evidence showing the debtor did not demand payment in an obviously and unquestionably unfounded manner. Consequently, the court ruled that for 'first call' guarantees, interim measures are only permissible if the beneficiary's conduct constitutes an abuse of rights under the Civil Code.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

7. člen OZ; 1087. člen ZOR: In cases of 'first call' bank guarantees, interim injunctions prohibiting payment are permitted only exceptionally where the beneficiary's conduct constitutes an abuse of rights, specifically requiring the demand for payment to be obviously and unquestionably unfounded.

Parole chiave

Generato dall'IA
bank guarantee first call abuse of rights civil code interim injunction payment unjustified demand payment good faith standard spese di mora anticipi delle spese canoni non corrisposti

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Upnik sam nosi pritožbene stroške, dolžan pa je dolžniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.241,72 EUR, v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

[JEDRO]

Ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv" ne pridejo v poštev, izdaja take začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) pa je dopustna le izjemoma, in sicer v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njegovi unovčiti. Bistvenega pomena je vprašanje, ali je dolžnik kot upravičenec do unovčitve bančne garancije zahteval unovčitev očitno in nesporno neutemeljeno ter v nasprotju z njenim namenom, saj se samo to lahko šteje kot zloraba pravic iz bančne garancije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru zoper sklep o zavarovanju z dne 29. 12. 2014 ugodilo, navedeni sklep v celoti razveljavilo ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Upniku je naložilo plačilo dolžnikovih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa, ter priglasil pritožbene stroške.

3. Dolžnik je navedbam v pritožbi nasprotoval, predlagal potrditev izpodbijanega sklepa ter priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik sodišču prve stopnje očita, da je z izpodbijanim sklepom nepravilno spremenilo svojo prvotno odločitev, s katero je njegovemu predlogu za zavarovanje z začasno odredbo sprva ugodilo. Drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovih navedb v sklepu z dne 29. 12. 2014 ugotovilo verjetnost obstoja terjatve ter štelo, da je izkazano tudi ravnanje dolžnika, ki ga je mogoče opredeliti kot zvijačno, kar pa ne pomeni, da po tem, ko je izvedlo kontradiktorni postopek, teh zaključkov ne more spremeniti. Dejstvo je namreč, da je sodišče prve stopnje predlogu za zavarovanje z začasno odredbo ugodilo zgolj na podlagi navedb in dokazov, ki jih je v spis vložil upnik, ne da bi bilo seznanjeno z navedbami in dokazi dolžnika. Po tem, ko je dolžnik zoper izdani sklep ugovarjal, je sodišče prve stopnje na podlagi navedb obeh strank ugotovilo, da gre sicer za ugovore iz temeljnega razmerja, kar ni predmet obravnavanja v tem postopku, kljub temu pa navedbe in dokazi ne nakazujejo zvijačnega ravnanja dolžnika.

6. Višje sodišče pritrjuje zaključkom izpodbijanega sklepa. Dolžnik je v ugovoru pojasnil (in predložil dokaze), na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je unovčil bančno garancijo, ki jo je po upnikovem naročilu izdala banka X, ker upnik ni pravočasno odpravil reklamiranih napak delovanja IKC, upnikove navedbe, da odzivnost IKC ustreza standardom ter, da opcijske nadgradnje niso predmet pogodbe, pa je pravilno opredelilo kot razčiščevanje spornih vprašanj po temeljnem poslu, ki na garancijsko obveznost iz neodvisne bančne garancije nimajo vpliva. Dolžnik je zatrjeval in izkazoval, da dela niso dokončana, iz upnikovih navedb pa ni mogoče ugotoviti, kdaj naj bi svoja dela na objektu zaključil. Navedbe, da se je držal terminskega plana, ne odgovarjajo na trditve dolžnika, da dela, ki jih je izvajal upnik, niti ob izdaji uporabnega dovoljenja niso bila dokončana. Tudi sicer zgolj izdaja uporabnega dovoljenja in energetske izkaznice sama po sebi ne dokazujeta, da je bilo delo opravljeno pravočasno in brez napak. Tega ne dokazuje niti potrjevanje začasnih situacij, saj upnik ne zatrjuje in ne izkazuje, da bi bilo potrjeno tudi ustrezno in zadovoljivo delovanje IKC oziroma spornih elektro del, še manj, da je bila dokončna kvaliteta potrjena s končno situacijo.

7. Pritožbene navedbe, da je glavni izvajalec upniku potrdil ustreznost in kvaliteto izvedenih del, za odločitev ne morejo biti relevantne, saj njuno razmerje na razmerje z dolžnikom ne vpliva. Za odločitev tudi ne more biti relevantno upnikovo sklicevanje na potrjen IOP obrazec, ki naj bi ga dolžnik izdal glavnemu izvajalcu, saj razmerje dolžnika in glavnega izvajalca na razmerje med upnikom in dolžnikom nima vpliva. Ker med strankama ni sporno, da upnik ni izročil bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi, sodišče prve stopnje pravilno navaja, da bo dolžnik z unovčenim zneskom lahko odpravil očitne napake, ki so ostale ob primopredaji in do danes niso bile odpravljene, kakor tudi tiste, ki bi se pokazale v času garancijske dobe. Obveznost izročitve bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi ne more biti vezana na končni obračun, saj je bilo pogodbeno določeno, da je potrebno bančno garancijo za opravo napak v garancijski dobi dolžniku izročiti pred dokončnim obračunom (24.2. točka gradbene in izvajalske pogodbe), pri čemer že sodišče prve stopnje pravilno navaja, da garancijska doba teče od dneva izdaje uporabnega dovoljenja (25.1. člen pogodb). Ničesar od navedenega pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti.

8. V konkretnem primeru gre za nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv (prim. 1087. člen ZOR), kar med strankama ni sporno. Ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv" ne pridejo v poštev, izdaja take začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) pa je dopustna le izjemoma, in sicer v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njegovi unovčiti. Bistvenega pomena je vprašanje, ali je dolžnik kot upravičenec do unovčitve bančne garancije zahteval unovčitev očitno in nesporno neutemeljeno ter v nasprotju z njenim namenom (prim. 7. člen OZ), saj se samo to lahko šteje kot zloraba pravic iz bančne garancije. Kot je pojasnjeno že zgoraj, je dolžnik s svojimi navedbami in dokazi izpodbil trditve upnika v tej smeri, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegovemu ugovoru utemeljeno ugodilo, sklep o zavarovanju z začasno odredbo razveljavilo in predlog za zavarovanje zavrnilo. Ravnanje dolžnika tudi po zaključku višjega sodišča ni mogoče šteti za zvijačno ravnanje, s katerim bi dolžnik ravnal v nasprotju s standardom vestnosti in poštenja oziroma ni mogoče šteti, da je s svojim dejanjem zlorabili pravice, ki mu gredo iz naslova bančne garancije, kot to pravilno zaključuje že sodišče prve stopnje.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in kot pravilen potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške, dolžan pa je dolžniku povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.