Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSM sklep I Cpg 86/2015 ECLI:SI:VSMB:2015:I.CPG.86.2015 Generato dall'IA

Appeal allowed; default judgment revoked due to prior objection establishing contradictoriness under ZPP Art. 277.

Numero d'incarto VSM sklep I Cpg 86/2015
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court revoked the first-instance default judgment and remanded the case for a new trial. The defendant had previously filed a timely objection to an enforcement order, explicitly denying the creditor's claim and establishing a contradictory procedure. The court held that this prior activity meant the defendant could not be deemed passive, rendering the default judgment issued for non-response to the amended complaint procedurally invalid.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku 277. člen; 318. člen: A default judgment is inadmissible in a procedure continuing after the revocation of an enforcement order if the defendant's prior objection to that enforcement order established contradictoriness.

Parole chiave

Generato dall'IA
default judgment contradictoriness enforcement order revocation procedural default ZPP Art. 277 fondamento dell'azione diritto di carattere civile credito contestato

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru je z vložitvijo ugovora tožene stranke zoper sklep o izvršbi, v katerem je slednja zahtevku tožeče stranke nasprotovala z zanikanjem upniško dolžniškega razmerja med strankama, tožena stranka jasno pokazala, da aktivno nasprotuje zahtevku. Pravočasna in pravilno izražena procesna aktivnost tožene stranke je pripeljala do vzpostavitve kontradiktornosti postopka. Tako vzpostavljena kontradiktornost omogoča sodišču prve stopnje procesno ravnanje v smislu določb 277. člena ZPP, zato procesne neaktivnosti tožene stranke na poslano dopolnitev tožbe tožeče stranke ne bi smelo presojati v luči določb 318. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 87758/2014 z dne 27. 6. 2014 v celoti v veljavi, ter da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 198,92 EUR v 15 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku tega roka do plačila.

2. Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje po tem, ko je dopolnitev tožbenega zahtevka vročilo toženi stranki in ta nanjo v danem roku ni odgovorila, napačno štelo, da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe skladno s 318. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožena stranka je prepričana, da ne obstojijo pogoji, ki bi sodišču dovoljevali izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje bi moralo njen obrazložen ugovor, ki ga je v odprtem roku podala zoper izdan sklep o izvršbi, šteti kot odgovor na tožbo. Takšnemu stališču pritrjuje tudi sodna praksa. Po pritožbenem stališču bi moralo sodišče prve stopnje kljub opustitvi vložitve pripravljalne vloge že na podlagi obstoječih vlog izvesti glavno obravnavo, predlagane dokaze in o zahtevku odločiti s sodbo. S pritožbenim predlogom se zavzema za ugoditev pritožbi ter za razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane zamudne sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena s postopkovno kršitvijo absolutne narave, ki narekuje njeno razveljavitev.

6. Tožeča stranka je kot upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po izdaji sklepa o izvršbi je tožena stranka vložila pravočasen ugovor, o katerem je izvršilno sodišče odločilo tako, da je v skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sklep o izvršbi v dovolitvenem delu razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Ob upoštevanju dejstva, da predlog za izvršbo, ki se v nadaljevanju postopka šteje za tožbo, ne vsebuje vsega, kar je v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP potrebno, da se lahko obravnava, je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe z navedbo ustrezne trditvene in dokazne podlage. Tožeča stranka je pozivu sodišča sledila z dopolnitvijo tožbe, ki jo je sodišče prve stopnje poslalo toženi stranki v odgovor s pozivom, naj na vlogo tožeče stranke odgovori. Ker se tožena stranka na dopolnitev tožbe v 15 dnevnem roku ni odzvala, je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, ker je ugotovilo, da so podani pogoji za njeno izdajo po 318. členu ZPP.

7. V skladu s 318. členom ZPP izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati;

- da izhaja utemeljenost zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

- da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam dolžnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

8. Upoštevaje citirana zakonska določila in dejstvo, da se je obravnavani pravdni postopek začel v izvršilnem postopku in nato po razveljavitvi sklepa o izvršbi nadaljeval v pravdnem postopku, je utemeljena pritožba tožene stranke, da je z izdajo zamudne sodbe sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Institut zamudne sodbe je glede na pogoje, ki jim mora biti zadoščeno, da je mogoče tako sodbo izdati, uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo, ne pa tudi v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu. Zamudna sodba namreč temelji na domnevi, da tožena stranka v celoti priznava tožbene trditve, in sicer v posledici njene pasivnosti v postopku. Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je namreč dejstvo, da tožena stranka na tožbo ne odgovori.

10. V obravnavanem primeru je z vložitvijo ugovora tožene stranke zoper sklep o izvršbi, v katerem je slednja zahtevku tožeče stranke nasprotovala z zanikanjem upniško dolžniškega razmerja med strankama, tožena stranka jasno pokazala, da aktivno nasprotuje zahtevku. Pravočasna in pravilno izražena procesna aktivnost tožene stranke je pripeljala do vzpostavitve kontradiktornosti postopka. Tako vzpostavljena kontradiktornost omogoča sodišču prve stopnje procesno ravnanje v smislu določb 277. člena ZPP, zato procesne neaktivnosti tožene stranke na poslano dopolnitev tožbe tožeče stranke ne bi smelo presojati v luči določb 318. člena ZPP.

11. Z izdajo zamudne sodbe je sodišče prve stopnje tako storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je sodišču druge stopnje narekovalo njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj ugotovljene procesne kršitve glede na njeno naravo sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP).