Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS sklep III R 8/2015 ECLI:SI:VSRS:2015:III.R.8.2015 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses objection to jurisdiction because defendant raised it too late in enforcement proceedings.

Numero d'incarto VSRS sklep III R 8/2015
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the objection to jurisdiction raised by the defendant, ruling that the Okrožno sodišče v Celju is the competent court. The defendant failed to object to the agreed jurisdiction in the initial enforcement objection, instead raising it only in a preparatory motion after the case had transitioned from enforcement to litigation. The court held that jurisdictional agreements must be invoked at the earliest possible stage of proceedings to prevent unnecessary delays and ensure efficient judicial administration.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku; Zakon o izvršbi in zavarovanju; When a party fails to object to agreed jurisdiction in the initial enforcement objection, the jurisdiction is deemed established upon the case's transition to litigation.

Parole chiave

Generato dall'IA
enforcement proceedings jurisdiction agreement timely objection competent court procedural default enforcement law judicial efficiency revoca dell'opposizione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Celju.

[JEDRO]

Okrajno sodišče v Ljubljani je pravilno upoštevalo sporazum o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju, ki ga je upnica uveljavljala v predlogu za izvršbo, saj v postopku elektronske izvršbe skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo zadošča, da je pri rubriki „oznaka listine“ naveden podatek o listini, ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti sodišča, pri rubriki „sedež sodišča“ pa vpisan kraj, v katerem ima sodišče, čigar pristojnost je dogovorjena, sedež. Ker ugovora krajevne pristojnosti dolžnica ni uveljavljala v ugovornem postopku, temveč šele v pripravljalni vlogi z dne 18. 12. 2014, ko je zadeva že prešla iz izvršilnega v pravdni postopek, se je s tem, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, ustalila pristojnost Okrožnega sodišča v Celju.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upnica (sedaj tožnica) je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je sklep o izvršbi tudi izdalo. Na ugovor dolžnika pa je Okrajno sodišče v Ljubljani sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj; sklenilo je, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Celju kot stvarno in krajevno pristojno sodišče, saj je upnica v predlogu za izvršbo uveljavljala dogovor krajevne pristojnosti tega sodišča.

2. Okrožno sodišče v Celju se je s sklepom I Pg 885/2014-13 z dne 23. 12. 2014 izreklo za nepristojno in je po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Svojo odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da bi morala tožnica sporazum o krajevni pristojnosti priložiti predlogu za izvršbo in da torej ni bilo dovolj, da se je nanj zgolj sklicevala. Iz (16. člena) priložene Pogodbe o dobavi pa je izhajal dogovor krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani.

3. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Po oceni Okrožnega sodišča v Ljubljani je Okrožno sodišče v Celju neutemeljeno odreklo svojo pristojnost. Zadeva je izšla iz izvršbe, zaradi česar bi morala toženka ugovor krajevne pristojnosti uveljavljati že z ugovorom zoper sklep o izvršbi. Ker se toženka zoper sklep o izvršbi niti ni pritožila (in je ta postal pravnomočen), se je s tem ustalila pristojnost Okrožnega sodišča v Celju.

Odločitev o sporu

4. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Celju.

5. Obravnavani spor se je pričel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in se po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi nadaljuje v pravdi. Upnica je v predlogu za izvršbo uveljavljala dogovor krajevne pristojnosti sodišča, pri čemer ga je določno označila, kljub temu, da ga ni priložila. Ob tem je pomembno še, da dolžnica ugovora krajevne nepristojnosti ni uveljavljala v ugovornem postopku, temveč šele v pripravljalni vlogi z dne 18. 12. 2014, ko je zadeva že prešla iz izvršilnega v pravdni postopek.

6. Sodišče mora biti seznanjeno z okoliščinami, ki vplivajo na krajevno pristojnost že v najzgodnejši fazi sodnega postopka. Tožnik lahko uveljavlja sporazum strank o krajevni pristojnosti le v tožbi; toženec pa lahko takšen sporazum uveljavlja le v odgovoru na tožbo, pri čemer se lahko sodišče za krajevno nepristojno izreče do razpisa glavne obravnave (22. člen ZPP).

7. Tudi v izvršilnem postopku velja, da se mora na sporazum o krajevni pristojnosti upnik sklicevati že v izvršilnem predlogu, dolžnik pa v ugovoru zoper izvršilni sklep. V primeru, da dolžnik vloži obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi, izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, ter opravljena izvršilna dejanja; nato pa sodišče nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Vendar pa izvršilno sodišče, če za to ni pristojno, zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Sporazum o krajevni pristojnosti upošteva le, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Izvršilno sodišče mora biti že v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča v nadaljnjem sodnem postopku, sicer nima podlage za smotrno odločanje in za sprejem odločitve, ki zagotavlja, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.

8. Okrajno sodišče v Ljubljani je tako pravilno upoštevalo sporazum o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju, ki ga je upnica uveljavljala v predlogu za izvršbo, saj v postopku elektronske izvršbe skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo zadošča, da je pri rubriki „oznaka listine“ naveden podatek o listini (Pogodbi o poslovnem sodelovanju), ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti sodišča, pri rubriki „sedež sodišča“ pa vpisan kraj, v katerem ima sodišče, čigar pristojnost je dogovorjena, sedež.(1) Ker ugovora krajevne pristojnosti dolžnica ni uveljavljala v ugovornem postopku, temveč šele v pripravljalni vlogi z dne 18. 12. 2014, ko je zadeva že prešla iz izvršilnega v pravdni postopek, se je s tem, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, ustalila pristojnost Okrožnega sodišča v Celju (čeprav iz predlogu za izvršbo dejansko priložene Pogodbe o dobavi izhaja, da je bila v njej dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani).

9. Na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče sklenilo, da je stališče Okrožnega sodišča v Ljubljani utemeljeno; zato je odločilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Celju.

---.---

Op. št. (1): O tem je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v sklepu III R 30/2013 z dne 19. 11. 2013.