Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep III Ips 19/2012 ECLI:SI:VSRS:2014:III.IPS.19.2012 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses prosecution's request for legality protection regarding a notarial power of attorney registration error.

Numero d'incarto Sklep III Ips 19/2012
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the Prosecutor's request for legality protection against a registration court's decision to record a business share transfer. The prosecution argued the transfer was void due to a missing notarial power of attorney, while the parties proved the power existed but was not submitted to the registry simultaneously. The court ruled the request was unfounded because the parties provided subsequent approval of the transaction, curing the defect, and because the prosecution failed to demonstrate a deviation from established Supreme Court precedent.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367.a odst. 1; 385 odst. 3: A request for legality protection by the prosecution is dismissed if the underlying defect is cured by subsequent approval of the legal act or if the prosecution fails to demonstrate a deviation from established Supreme Court case law.

Parole chiave

Generato dall'IA
legality protection request notarial power of attorney subsequent approval of act registration court decision prosecution standing curing legal defect supreme court precedent divisione della proprietà

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Vsaka stranka nosi sama svoje stroške postopka pred Vrhovnim sodiščem.

[JEDRO]

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Prejšnji in sedanji družbenik (družba B. d. o. o. in družba B.) sta v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti pojasnila (ter za to predložila dokaze), da je v času sklenitve pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pooblaščenec družbe A. družba C. oziroma njen direktor D. D. imel pooblastilo, ki je bilo notarsko overjeno, vendar ga je notar pozabil predložiti registrskemu sodišču hkrati s predlogom za vpis spremembe. Družba B. d. o. o. je odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predložila tudi naknadno odobritev pravnega posla – pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža s strani družbe A Pomanjkljivosti, ki jo v zahtevi za varstvo zakonitosti očita Vrhovno državno tožilstvo, tako sploh ni bilo oziroma je bila odpravljena s predložitvijo pogodbe o odobritvi pravnega posla (prvi odstavek 73. člena OZ).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je pri subjektu vpisa na podlagi prenosa poslovnega deleža vpisalo novega družbenika A. in izbrisalo prejšnjega družbenika B. d. o. o.

2. Zoper ta sklep vlaga Vrhovno državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa registrskega sodišča in vrnitev zadeve temu sodišču v novo odločanje.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena strankam postopka. Družbi A. in B. d. o. o. predlagata zavrnitev zahteve, subjekt vpisa pa se do nje v odgovoru ni opredelil.

4. Po določbi tretjega odstavka 385. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, torej enaki pogoji kot za dopustitev revizije. Vrhovno državno tožilstvo zastavlja vprašanje glede veljavnosti pooblastila družbenika, ki je tuja pravna oseba. Po mnenju Vrhovnega državnega tožilstva bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti 75. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi s tretjim odstavkom 481. člena Zakona o gospodarskih družbah in 2b. člen ter 4. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg). Trdi, da bi moralo biti pooblastilo za zastopanje družbe A. pri sklenitvi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža dano v notarski obliki. Tako pooblastilo po navedbah Vrhovnega državnega tožilstva ni bilo dano, zato naj bi bila pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža, ki je podlaga za vpis spremembe pri subjektu vpisa, nična. Odločitev registrskega sodišča, ki je vpis dovolilo, naj bi odstopala od odločitev Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 112/2010 z dne 27. 1. 2011 in II Ips 51/2009 z dne 2. 4. 2009.

5. Da odločitev odstopa od navedene sodne prakse Vrhovnega sodišča, ne drži. S sklepom II Ips 112/2010 z dne 27. 1. 2011 je Vrhovno sodišče razveljavilo odločitev sodišča druge stopnje ter v napotkih za ponovno sojenje zapisalo, da naj se pritožbeno sodišče opredeli še do navedb glede veljavnosti pooblastil pogodbenih strank kot predpostavke za veljavnost pogodb, sklenjenih po pooblaščencu. Izpodbijana odločitev od navedene zadeve ne odstopa, saj iz odločbe, na katero se sklicuje Vrhovno državno tožilstvo, ni razvidno, iz katerih razlogov naj bi bilo pooblastilo pomanjkljivo. Tudi v odločbi II Ips 51/2009 z dne 2. 4. 2009 Vrhovno sodišče ni zavzelo stališča, ki bi bilo v nasprotju z obravnavano zadevo. V tej zadevi je prav tako razveljavilo odločbi sodišč druge in prve stopnje ter sodišču prve stopnje naložilo, naj ugotovi dejstva v zvezi z nepravilnim oziroma neupravičenim zastopanjem. Seveda je pomanjkljivost pooblastila ali celo njegov neobstoj lahko razlog za neveljavnost pogodbe, vendar pa iz navedenih odločb Vrhovnega sodišča ne izhaja, da bi se zadevi nanašali v bistvenem na tak primer, kot je obravnavani.

6. Tudi sicer zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Prejšnji in sedanji družbenik (družba B. d. o. o. in družba A.) sta v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti pojasnila (ter za to predložila dokaze), da je v času sklenitve pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pooblaščenec družbe A. družba C. oziroma njen direktor D. D. imel pooblastilo, ki je bilo notarsko overjeno, vendar ga je notar pozabil predložiti registrskemu sodišču hkrati s predlogom za vpis spremembe. Družba B. d. o. o. je odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predložila tudi naknadno odobritev pravnega posla – pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža s strani družbe A. Pomanjkljivosti, ki jo v zahtevi za varstvo zakonitosti očita Vrhovno državno tožilstvo, tako sploh ni bilo oziroma je bila odpravljena s predložitvijo pogodbe o odobritvi pravnega posla (prvi odstavek 73. člena OZ).

7. Ker Vrhovno državno tožilstvo ni izkazalo odstopa od sodne prakse, s katerim je utemeljevalo zmotno uporabo materialnega prava, oziroma ker zahteva za varstvo zakonitosti tudi sicer ni utemeljena, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo. Na očitke o neuporabi 2b. člena in 4. člena ZSReg Vrhovno sodišče ni odgovarjalo, saj Vrhovno državno tožilstvo v tem delu ni izkazalo pomembnosti pravnega vprašanja in tako ni izpolnilo pogojev iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.

8. Ker ni zakonske podlage, po kateri bi moral vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti v primeru njene neuspešnosti povrniti stroške stranki, ki je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovorila, je Vrhovno sodišče odločilo, da prejšnji in zdajšnji družbenik subjekta vpisa vsak krije svoje stroške odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti.