Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep II Ips 681/2009 ECLI:SI:VSRS:2013:II.IPS.681.2009 Generato dall'IA

Appeal dismissed in property dispute where co-plaintiffs failed to prove individual claim value exceeded threshold.

Numero d'incarto Sklep II Ips 681/2009
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court dismissed the appeal filed by co-plaintiffs in a property dispute regarding nuisance to ownership rights. Although the first-instance court partially ruled in favor of the plaintiff, the appellate court found the plaintiffs failed to timely object to the undifferentiated valuation of the disputed property. The court held that because the plaintiffs did not specify individual claim values, the total value could not be attributed to any single plaintiff, rendering the appeal inadmissible under the law.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZPP 367. odst. 2; ZPP 41. odst. 2: In property disputes involving multiple co-plaintiffs, an appeal is only admissible if the value of the claim against each individual plaintiff exceeds the statutory threshold, requiring timely objections to any undifferentiated valuation.

Parole chiave

Generato dall'IA
property dispute co-plaintiff status appeal threshold undifferentiated valuation negatory action third party standing procedural admissibility frazionamento

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
ZPP-D (Zakon o pravdnem postopku)
ZPP 367. odst. 2
ZPP 41. odst. 2
ZPP 377. člen
SPZ 99. člen

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Odločba US RS Up-2089/06
(1): Odločba US RS Up-2089/06, U-I-106/07.
U-I-106/07
(1): Odločba US RS Up-2089/06, U-I-106/07.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Tožnik je v negatorni tožbi uveljavljal varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice. Toženci nastopajo v vlogi tretjih v smislu določbe 99. člena SPZ. Spor bi bilo mogoče rešiti različno za vsakega od njih. Sodišče bi namreč lahko ugotovilo, da le nekateri od tožencev izvajajo nedovoljene posege v tožnikovo lastninsko pravico, drugi pa ne. Toženci imajo tako status navadnih sospornikov.

Revidenti bi morali pravočasno ugovarjati pomanjkljivi opredelitvi vrednosti spornega predmeta za vsakega od njih posebej, vendar tega niso storili.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencem prepovedalo poseganje v tožnikovo parcelo št. 952/3 k.o. ... Pritožbeno sodišče je pritožbo tožencev zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

2. Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženci M. M., M. D., B. D. in K. D. vlagajo pravočasno revizijo, ki jo je treba glede na to, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana pred uveljavitvijo novele Zakona o pravdnem postopku ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/2008, v nadaljevanju ZPP) obravnavati po določbah zakona, kakršne so veljale pred 1. 10. 2008.

3. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

4. Revidenti nižjima sodiščema očitajo opustitev materialnega procesnega vodstva, delno izpodbijajo dokazno oceno ter menijo, da sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT (= 4.172,93 EUR), razen če gre za enega izmed sporov po tretjem odstavku citiranega člena, v katerih je revizija vselej dovoljena. Tožnik je v negatorni tožbi uveljavljal varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice. Toženci nastopajo v vlogi tretjih v smislu določbe 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Spor bi bilo mogoče rešiti različno za vsakega od njih (kar se tudi izkaže, saj peta toženka K. U. ni vložila niti pritožbe niti revizije). Sodišče bi namreč lahko ugotovilo, da le nekateri od tožencev izvajajo nedovoljene posege v tožnikovo lastninsko pravico, drugi pa ne. Toženci imajo tako status navadnih sospornikov.

7. Tožnik je v tožbi označil vrednost spornega predmeta s 350.000,00 SIT, enotno za vse tožence. Tožena stranka je taki opredelitvi vrednosti spornega predmeta ugovarjala po višini, zato je sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo pred obravnavanjem glavne stvari s sklepom določilo vrednost spornega predmeta tako, kot je predlagala tožena stranka, in sicer v višini 1,500.000,00 SIT (sklep na list. št. 27). V skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP se pri navadnem sosporništvu dovoljenost revizije presoja po vrednosti zahtevka zoper posameznega toženca. Revidenti bi morali pravočasno ugovarjati pomanjkljivi opredelitvi vrednosti spornega predmeta za vsakega od njih posebej, vendar tega niso storili.(1) Tako se je od pričetka obravnavanja glavne stvari dalje pojavljala skupna, to je nediferencirana vrednost spornega predmeta. Zato ni mogoče ugotoviti, na katerega od tožencev se navedena skupna vrednost spornega predmeta nanaša. Posledica je enaka, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Položaj revidentov je enako neugoden, če se skupno vrednost spora razdeli na enake dele za vseh pet tožencev (za vsakega torej 300.000,00 SIT), saj tudi tako ugotovljena vrednost ne dosega praga dovoljene revizije iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

8. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.

---.---

Op. št. (1): Odločba US RS Up-2089/06, U-I-106/07.