Appeal allowed; legal costs claim dismissed as debt not declared in bankruptcy proceedings.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court allowed the appeal against the first-instance ruling on legal costs, which had ordered the appellant to pay the respondent's costs. The respondent argued that legal costs incurred before the bankruptcy filing should have been declared as a debt in the bankruptcy proceedings, but the appellant failed to include this specific claim in the bankruptcy declaration. The court held that under the Insolvency Act, the obligation to declare a claim arises only when the legal costs are incurred, not when the claim for their reimbursement is filed, meaning the unclaimed costs debt was invalid.
Regesto Legislator
Generato dall'IA60. člen ZFPPIPP; 151. člen ZPP: The obligation to declare a claim in bankruptcy proceedings arises at the moment legal costs are incurred by the creditor, not at the moment a claim for their reimbursement is filed; failure to declare such costs results in their loss.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o stroških (II. točka izreka odločbe) spremeni tako, da se zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov zavrne.
II. Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 92,40 EUR.
III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.
[JEDRO]
Določilo 60. člena ZFPPIPP šteje kot odločilnega za obveznost prijave terjatve že trenutek nastanka pravdnih stroškov upniku in ne šele trenutek nastanka terjatve za njihovo povračilo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo v I. točki izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 9436/2009 z dne 5. 2. 2009 ohranilo v veljavi v IV. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 78,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 2. 2009, razveljavilo pa ga je v I. točki izreka in:
- glede dela glavnice v znesku 2.127,12 EUR tožbo zavrglo ter postopek ustavilo;
- glede preostalega dela glavnice v znesku 276,52 EUR in zakonskih zamudnih obresti tožbeni zahtevek zavrnilo.
Ob tem je v II. točki izreka toženi stranki naložilo povrnitev stroškov tožeče stranke v višini 274,38 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Proti II. točki te odločbe, torej zoper stroškovno odločitev, se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi kršitev postopka, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o stroških razveljavi s stroškovnimi posledicami po pritožbi. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.
3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil nad toženo stranko dne 15. 6. 2011 začet stečajni postopek, v katerem je bila terjatev tožeče stranke v znesku 2.127,12 EUR pravočasno prijavljena in priznana, v znesku 1.223,32 EUR pa pravočasno prijavljena in prerekana, vendar tožeča stranka nadaljevanja pravdnega postopka ni predlagala. Zato je sklep o izvršbi v I. točki izreka razveljavilo ter tožbo glede priznanega dela vtoževane terjatve zavrglo (prim. sedmi odstavek 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP), v preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (prim. osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). O pravdnih stroških je odločilo na podlagi merila uspeha v pravdi in tožeči stranki priznalo sorazmerni del nagrade za postopek, sodne takse, administrativnih stroškov ter DDV. Štelo je, da je tožeča stranka uspela v delu, v katerem je bila njena terjatev v stečajnem postopku priznana, saj je tožena stranka ta del terjatve smiselno pripoznala kot utemeljen.
6. Pritožnik pa utemeljeno navaja, da pravdni stroški niso bili posebej prijavljeni v stečajno maso, zaradi česar je ta terjatev prenehala glede na dejstvo, da so pravdni stroški nastali že pred začetkom stečajnega postopka (prim. 3. točko drugega odstavka v zvezi s šestim odstavkom 60. člena ZFPPIPP). Ob tem pravilno opozarja na opombo 3 v tretjem delu tarife Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ki predpisuje, da nastane nagrada za postopek že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe.
7. Pravica do povračila stroškov je terjatev, ki se nanaša na pravdne stroške, in nastane praviloma šele ob koncu postopka, saj o njej odloči sodišče na zahtevo stranke z odločbo, s katero se postopek pred njim konča (prim. 163. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Obveznost povrnitve stroškov nasprotni stranki tako nastane v odvisnosti od izida pravde. Določba 151. člena ZPP pa določa, kdaj pravdni stroški nastanejo. V skladu s tem členom so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka in obsegajo tudi nagrado odvetnika. Določba 152. člena ZPP ob tem predpisuje, da vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. ZOdvT pa v 3. delu, ki se nanaša tudi na pravdni postopek, pod točko (1) opombe 3 še podrobneje določa, da nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. To je bilo v obravnavani zadevi še pred začetkom stečajnega postopka.
8. Določilo 60. člena ZFPPIPP šteje kot odločilnega za obveznost prijave terjatve že trenutek nastanka pravdnih stroškov upniku in ne šele trenutek nastanka terjatve za njihovo povračilo. Ta določba ureja sestavine, ki jih mora vsebovati prijava terjatve v stečajnem postopku, med drugim tudi znesek stroškov, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom stečajnega postopka (3. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP). Šesti odstavek istega člena ZFPPIPP pa ob tem določa neizpodbojno domnevo, da če zahtevek za priznanje ne vsebuje zneska stroškov, velja, da upnik v stečajnem postopku teh stroškov ne uveljavlja. Ker je glede na opisano terjatev tožeče stranke iz naslova pravdnih stroškov prenehala, saj te terjatve v stečajnem postopku ni prijavila, se pritožba izkaže za utemeljeno.
9. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep o stroških, vsebovan v II. točki izreka odločbe, spremenilo tako, da je zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).
10. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je pritožbeno sodišče priznalo pritožbene stroške, upoštevajoč ZOdvT in Zakon o sodnih taksah, in sicer 50,00 EUR nagrade za pritožbeni postopek (tarifna številka 3220), 10,00 EUR pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, kar predstavlja 20 % nagrade (tarifna številka 6002), 20 % DDV v znesku 12,00 EUR ter sodno takso v višini 20,40 EUR, kar skupaj znaša 92,40 EUR (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Stroške odgovora na pritožbo krije tožeča stranka sama, saj v tem postopku ni uspela.