Supreme Court allows appeal regarding whether good faith excludes erasure claims linked to nullity actions under ZDen. Good faith does not bar erasure claims against a bona fide acquirer. Good faith does not exclude erasure claims linked to nullity actions under ZDen.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court of Slovenia allowed the appeal in part, permitting review of the lower courts' stance on whether good faith prevents an erasure claim. The case involved conflicting land registry entries where one party claimed nullity of a sale agreement while another sought to erase a property right registered in good faith. The court determined that the principle of good faith does not bar an erasure action when coupled with a nullity suit under the Land Registry Act.
Regesto Legislator
Generato dall'IA88. člen ZDen; 367.a člen ZPP: Good faith of a bona fide acquirer does not exclude the admissibility of an erasure claim filed in conjunction with a nullity action.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišč, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve za izročitev nepremičnine in da dobra vera osebe, v korist katere je bila pridobitev pravice vknjižena, ne izključuje izbrisne tožbe v povezavi z ničnostno tožbo po 88. členu ZDen.
[JEDRO]
Vrhovno sodišče je ocenilo, da so podoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.a člena ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvostopenjsko sodišče je:
ugotovilo, da sta Prodajna pogodba št. 296/1-2005, ki sta jo 16. 6. 2005 sklenili prva in druga toženka in zemljiškoknjižno dovolilo št. 21/1-2006, ki ga je 6. 1. 2006 izstavila prva toženka, v delu, ki se nanaša na solastniški delež 4/8 parcele št. 2201/5 k.o. ..., nična,
ugotovilo, da je vknjižba lastninske pravice na drugo toženko, ki je bila pri parc. št. 2201/5 k.o. ... vpisana s sklepom Okrajnega sodišča v Sežani pod opr. št. Dn 488/2008, za solastniški delež 4/8 neveljavna,
razsodilo, da se pri parc. št. 2201/5 k.o. ... pri solastniškem deležu 4/8 vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, tako da se izbriše vpis lastninske pravice na drugo toženko in vpiše lastninska pravica na prvo toženko,
ugotovilo, da je Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim št. 248/2-2003, ki sta jo 14. 4. 2003 sklenili prva in tretja toženka, v delu, ki se nanaša na solastniški delež 4/8 tedanje nepremičnine s parc. št. 2201/5 k.o. ..., nična,
ugotovilo, da je vknjižba lastninske pravice na prvo toženko, ki je bila pri tej nepremičnini vpisana s sklepom Okrajnega sodišča v Sežani opr. št. Dn 2043/2003, za solastniški delež 4/8 neveljavna,
razsodilo, da se pri nepremičninah s parc. št. 2201/5 in 2201/6 k.o. K. pri solastniškem deležu 4/8 vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, tako da se izbriše vpis lastninske pravice na prvo toženko in vpiše splošno ljudsko premoženje in tretja toženka kot imetnica pravice uporabe.
V ostalem je tožbo – kolikor presega solastniški delež 4/8 – zavrglo.
Odločilo je, da pravdne stranke nosijo vsaka svoje stroške postopka.
2. Pritožbeno sodišče je pritožbe tožnikov ter prve in druge toženke zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo odločbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da stranke nosijo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Proti sodbi pritožbenega sodišča je druga toženka vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj: Kakšen je vpliv (ne)lastninjenja ali nepravilnega lastninjenja po ZLPP na pravni status nepremičnine ter kakšna je posledica in vpliv dejstva, da denacionalizacijski upravičenec ni vložil začasne odredbe po ZLPP na njegove pravice do vrnitve premoženja v naravi, ki je bilo oziroma bi moralo biti predmet lastninjenja? Ali je pri pridobitvi lastninske pravice oziroma pri sklepanju pravnega posla med toženkama relevantna dobrovernost druge toženke (ki sicer v zvezi z ZDen ni imela nobenih obveznosti), ki se je zanašala na podatke vpisane v zemljiški knjigi in s tem na načelo publicitete? Ali je izbrisna tožba (oziroma zahtevek na izbris vknjižbe lastninske pravice in vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov) možna in dopustna zoper dobrovernega pridobitelja vknjižene pravice? Ali je pravilno stališče sodišč, da dobra vera osebe, v korist katere je bila pridobitev pravice vknjižena, ne izključuje izbrisne tožbe v povezavi z ničnostno tožbo po 88. členu ZDen?
4. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).