Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep X Ips 128/2011 ECLI:SI:VSRS:2012:X.IPS.128.2011 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses tax appeal review as the tax base finding is not a monetary right or obligation.

Numero d'incarto Sklep X Ips 128/2011
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the taxpayer's review application, ruling that the administrative court's finding of the tax base does not constitute a decision on a monetary right or obligation. The taxpayer argued that the decision would reduce future tax payments, but the court held that determining the tax base is merely a calculation element, not a direct financial liability. Consequently, the review was inadmissible under the Administrative Dispute Resolution Act because the monetary threshold condition was not met.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

1. točka drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu; Ugotovitev višine davčne osnove ni odločitev o pravici ali obveznosti v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po tem predpisu ni izpolnjen.

Parole chiave

Generato dall'IA
administrative dispute resolution tax base determination monetary right or obligation review admissibility tax liability threshold administrative court decision fiscal law procedure motivi di revisione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
1. točka drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu
89. člen Zakona o upravnem sporu
prvi odstavek 165. člen Zakona o pravdnem postopku
prvi odstavek 154. člen Zakona o pravdnem postopku
prvi odstavek 22. člen Zakona o upravnem sporu

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Up-858/08 z dne 3. 6. 2008
Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23.
Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008
2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2.
Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009
2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23.
Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009
2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17.
Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009
2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
X Ips 109/2009
Supreme Court dismisses appeal due to failure to prove monetary threshold and demonstrate inconsistent lower court practice.
X Ips 199/2010
Supreme Court dismisses administrative appeal review due to insufficient proof of severe consequences and monetary threshold failure.
X Ips 475/2010
Supreme Court dismisses VAT appeal review as the disputed monetary obligation under 20,000 EUR threshold.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ugotovitev višine davčne osnove ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, zato ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Glede na določbo 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revidentka dovoljenosti revizije v tem upravnem sporu ne more izkazovati z morebitnim vplivom izpodbijane odločitve na odmero davka od dobička v naslednjih davčnih obdobjih, ki niso predmet tega upravnega spora.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti uveljavlja razlog iz 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Nova Gorica z dne 2. 6. 2008, št. DT 0610-113/2008-5 (1104-01). Z navedeno odločbo je prvostopenjski davčni organ odločil, da se revidentki v obračunu davka od dobička pravne osebe za obdobje od 1. 1. 2001 do 31. 12. 2001 ugotovi, da davčna osnova II znaša 487.397,19 EUR, davčna izguba znaša 0 EUR, davčna olajšava iz naslova investicij znaša 487.397,19 EUR, davčna osnova III znaša 0 EUR (točka I. izreka); za obdobje od 1. 1. 2002 do 31.12.2002 revidentki dodatno odmeril davek od osebnih prejemkov in prispevke za: zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje, starševsko varstvo iz in od plač ter prispevek za poškodbe pri delu od plač, v skupnem znesku 2.665,06 EUR (točka II. izreka). Drugostopenjski davčni organ je z odločbo, št. DT-499-14-94/2008-4 z dne 11. 5. 2010, zavrnil revidentkino pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega davčnega organa.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Ta pogoj se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ugotovitev višine davčne osnove, od katere se davek odmerja, ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, zato ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (enako stališče Vrhovnega sodišča izhaja iz sklepov X Ips 109/2009, X Ips 199/2010 in X Ips 475/2010).

6. Revidentka utemeljuje dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 z navajanjem, da znaša vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta 6.527.644,83 EUR, kar predstavlja vrednost potencialno manjšega plačila davka od dobička pravnih oseb, saj bi v primeru, če bi v postopku uspela, izkazovala nepokrito davčno izgubo leta 2001 v višini 32.638.224,16 EUR, s katero bi lahko pokrivala pozitivno davčno osnovo naslednjih obdobij. Na naveden način bi bilo njeno plačilo davka v naslednjih obdobjih nižje za 6.527.644,83 EUR (20 % od 32.638.224,16 EUR).

7. Po presoji Vrhovnega sodišča uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. V obravnavani zadevi revidentki iz naslova davka od dobička pravnih oseb niso bile naložene v plačilo nobene obveznosti. Revidentki niso bili priznani odhodki iz naslova dodatne amortizacije v znesku 32.638.224,16 EUR, ta odločitev pa pomeni odločitev o enem izmed elementov ugotavljanja višine davčne osnove za obračun davka od dobička za leto 2001. Ker ugotovitev višine davčne osnove ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, ta odločitev nima pravne narave pravice oziroma obveznosti v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

8. Glede na določbo 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa revidentka dovoljenosti revizije v tem upravnem sporu ne more izkazovati z morebitnim vplivom izpodbijane odločitve na višino odmere davka od dobička v naslednjih davčnih obdobjih, ki niso predmet tega upravnega spora.

9. Glede na navedeno revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).