Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba IV Ips 22/2012 ECLI:SI:VSRS:2012:IV.IPS.104.2012 Generato dall'IA

Court allows appeal against fine for sole proprietor, ruling specific duty breach must be detailed in verdict.

Numero d'incarto Sodba IV Ips 22/2012
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court granted the prosecution's request for legal protection, suspending the fine against a sole proprietor for serving alcohol to intoxicated guests. The court found the original penalty decision failed to concretely specify the proprietor's specific duty breach regarding the waitress's actions. Consequently, the court ruled that objective liability alone is insufficient without detailing the failure of personal supervision in the verdict.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o prekrških (ZP-1), 2. člen; Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), 16. člen: For a sole proprietor's liability for an offense, the penalty decision must concretely detail the specific circumstances of the duty breach, not merely the act itself.

Parole chiave

Generato dall'IA
sole proprietor liability administrative offense alcohol service duty of care legal protection request concrete circumstances supervision failure abuso di alcol

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
2. člen Zakona o prekrških (ZP-1)
16. člen Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA)
423. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP)
171. člen Zakona o prekrških (ZP-1)
136. člen Zakona o prekrških (ZP-1)
144. člen Zakona o prekrških (ZP-1)
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se postopek o prekršku zoper D. I. ustavi.

II. Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

[JEDRO]

Za presojo odgovornosti podjetnika posameznika ni relevantno zgolj konkretno ravnanje storilca, ki izpolnjuje znake prekrška, pač pa tudi tiste okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost samostojnega podjetnika.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Brežice je z odločbo o prekršku z dne 27. 12. 2010 samostojno podjetnico D. I. spoznal za odgovorno prekrška po drugem in prvem odstavku 16. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola (v nadaljevanju ZOPA) ter ji izrekel globo v znesku 1.043,23 EUR. Okrajno sodišče v Brežicah je s sodbo z dne 31. 8. 2011 zahtevo za sodno varstvo storilkinega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo odločbo prekrškovnega organa. Prekrškovni organ in sodišče sta storilki prekrška naložila plačilo sodne takse.

2. Zoper pravnomočno odločbo o prekršku je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti v kateri navaja, da opis prekrška ni konkretizacija očitka prekrška, temveč le opis, ki potrjuje opitost obeh gostov. Iz njega ne izhaja kakšna oblika odgovornosti je bila podana pri storilki prekrška in na čem ta odgovornost temelji. Meni, da bi morala odločba o prekršku navesti konkretne okoliščine glede ravnanja samostojne podjetnice posameznice glede ravnanja druge osebe, to je natakarice ter utemeljitev katero dolžnostno ravnanje je samostojna podjetnica opustila. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) poslalo storilki prekrška in njenemu zagovorniku. Storilkin zagovornik je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 5. 3. 2012 izrazil strinjanje z vloženo zahtevo ter poudaril, da storilki očitani prekršek v izreku odločbe ni konkretiziran.

B. 4. V skladu z določbo 2. člena ZP-1 nikomur ne sme biti izrečena sankcija za prekršek, če dejanje ni bilo z zakonom, uredbo ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno kot prekršek, preden je bilo storjeno, in če za tako dejanje ni bila predpisana sankcija za prekršek. Skladno z navedenim mora izrek odločbe o prekršku med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek - kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine (tretji

odstavek 56. člena ZP-1). Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega dejanja z navedbo konkretnih okoliščin, ki ravnaje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Le opis ravnanja, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter hkrati uresničevanje storilčeve pravice do obrambe.

5. Odgovornost samostojnega podjetnika posameznika za prekršek, ki ga je neposredno izvršila druga fizična oseba, je opredeljena v 14. členu ZP-1, ki napotuje na smiselno uporabo določb Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD). Ob smiselni uporabi določbe 4. člena ZOPOKD je samostojni podjetnik posameznik odgovoren za prekršek, če je storilec prekršek storil v imenu, na račun ali v korist samostojnega podjetnika posameznika. Poleg enega izmed navedenih formalnih pogojev mora biti izpolnjen tudi vsaj en materialni pogoj, in sicer: a) prekršek pomeni izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve samostojnega podjetnika oziroma njegovih vodstvenih ali nadzornih organov, če ti obstajajo, b) samostojni podjetnik oziroma njegovi vodstveni ali nadzorni organi so vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil prekršek, c) samostojni podjetnik je iz prekrška pridobil protipravno

premoženjsko korist ali predmete, nastale s prekrškom ali d) samostojni podjetnik oziroma njegovi vodstveni ali nadzorni organi so opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja svojih delavcev. Iz navedenega izhaja, da samostojni podjetnik posameznik za prekršek, ki ga je storil njegov zaposleni, ni odgovoren objektivno, pač pa njegova odgovornost temelji bodisi na njegovem prispevku oziroma prispevku njegovih organov k storjenemu prekršku bodisi na pridobitvi premoženjske koristi ali predmetov, ki izvirajo iz prekrška. Za presojo odgovornosti podjetnika posameznika tako ni relevantno zgolj konkretno ravnanje storilca, ki izpolnjuje znake prekrška, pač pa tudi tiste okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost samostojnega podjetnika. Zato morajo biti tudi te okoliščine v odločbi o prekršku v zadostni meri konkretizirane.

6. V obravnavanem primeru prekrškovni organ v opisu prekrška, ki je vsebovan v izreku izpodbijane odločbe, navaja, da je D. I. kot samostojna podjetnica posameznica v gostinskem lokalu opustila dolžno nadzorstvo s tem, da je natakarica K. P. prodajala alkoholne pijače (pivo) mladoletnemu P. P. in polnoletnemu gostu A. K., ki sta kazala očitne znake opitosti od alkohola, ki jih je policist prepoznal in so se odražali v njunem splošnem videzu, vedenju, načinu govora, motnjah ravnotežja, opotekajoči hoji, močnem zadahu po alkoholu, zatikajočem govoru in katere prepozna tudi nestrokovnjak, s čimer je samostojna podjetnica kršila določila drugega odstavka 7. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola (v nadaljevanju ZOPA) in s tem storila prekršek po drugem odstavku 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 16. člena ZOPA in 14. členom ZP-1 ter 4. členom ZOPOKD.

7. Pritrditi je potrebno vrhovni državni tožilki, da iz izreka odločbe o prekršku ne izhajajo konkretne okoliščine v zvezi z odgovornostjo storilke prekrška glede ravnanja druge osebe, to je natakarice, ki je opitima gostoma stregla alkoholno pijačo ter utemeljitev katero dolžno nadzorstvo je samostojna podjetnica posameznica opustila, da je to vplivalo na ravnanje natakarice, ki je prodajala alkoholno pijačo opitima gostoma. V izreku odločbe o prekršku bi morala biti kršitev dolžnostnega ravnanja konkretizirana na primer z navedbami (seveda, če bi bile te okoliščine v postopku o prekršku ugotovljene), da samostojna podjetnica ni opravljala rednega osebnega nadzora nad točenjem alkoholnih pijač v lokalu, da natakarice ni seznanila z določbami ZOPA, ki prepovedujejo ponujanje in prodajo alkoholnih pijač osebam mlajšim od 18 let ter osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola, da so bile v njenem lokalu že večkrat ugotovljene kršitve ZOPA, pa storilka prekrška kljub temu ni storila ničesar, da se to v prihodnje ne bi dogajalo oziroma je prodajo alkoholnih pijač opitim osebam v želji po večjem dobičku celo dopuščala in podobno. V izreku odločbe o prekršku, niti v njenih razlogih ni navedena nobena takšna opustitev samostojne podjetnice, ki bi pomenila konkretizacijo opustitve dolžnega nadzorstva. Samo dejstvo, da je do očitanega prekrška prišlo pa za ugotovitev

odgovornosti samostojne podjetnice posameznice, ne zadošča oziroma nedopustno uvaja objektivno odgovornost samostojnega podjetnika za storjeni prekršek.

C. 8. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano pravnomočno odločbo spremenilo tako, da je postopek zoper samostojno podjetnico posameznico zaradi

prekrška po drugem v zvezi s prvim odstavkom 16. člena ZOPA

na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo.

9. Ker je bil postopek ustavljen, stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena v zvezi s 148. členom ZP-1).