Court dismisses appeal, ruling legal cost claims arise only upon final court decision, not during individual acts.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe court dismissed the appellant's appeal against a first-instance order requiring the payment of legal costs. The appellant argued that costs should be reported in bankruptcy proceedings, but the court held that a claim for costs only arises when a court decision determines the amount and liability. Consequently, the obligation to pay was established after the bankruptcy process began, making the costs a bankruptcy procedure expense rather than a pre-bankruptcy debt.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZPP 338. člen; ZPP 350. člen (2. odstavek), 354. člen, 365. člen (2. točka): A claim for legal costs arises only with the court's decision determining the costs, not at the time of individual acts, meaning such costs incurred after bankruptcy initiation are bankruptcy procedure expenses.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov torej ne nastane v času, ko so bila opravljana posamezna pravdna dejanja, za katera so stroški odmerjeni, temveč šele z odločbo sodišča s katero so pravdni stroški ugotovljeni.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 227,80 EUR pravdnih stroškov v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava (pritožbeni razlogi po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da napadeni sklep v celoti razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno stališče, da so pravdni stroški tožene stranke, odmerjeni z izpodbijanim sklepom, nastali že pred uvedbo stečajnega postopka in bi jih morala tožena stranka prijaviti v stečajni postopek, ki je bil nad tožečo stranko začet dne 06. 04. 2011, je zmotno. Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere stroške je dolžan povrniti in določi njihovo višino. Obveznost povrnitve stroškov zapade v plačilo s pravnomočnostjo odločbe, s katero so stroški odmerjeni. Terjatev za plačilo pravdnih stroškov torej ne nastane v času, ko so bila opravljana posamezna pravdna dejanja, za katera so stroški odmerjeni, temveč šele z odločbo sodišča s katero so pravdni stroški ugotovljeni. V obravnavanem primeru je terjatev tožene stranke do tožeče stranke iz naslova pravdnih stroškov nastala šele z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje. V tem primeru gre tako za obveznost, ki je nastala po začetku stečajnega postopka. Tožeča stranka bo morala navedene stroške toženi stranki povrniti v skladu z določili 354. člena ZFPPIPP kot stroške stečajnega postopka.
5. Pritožbeno sodišče glede na navedeno zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, prav tako pa v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev določb pravdnega postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).