Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba II Ips 895/2009 ECLI:SI:VSRS:2012:II.IPS.895.2009 Generato dall'IA

Appeal dismissed; out-of-court expert opinion treated as claim, not evidence, requiring court-appointed expert for verification.

Numero d'incarto Sodba II Ips 895/2009
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal against a second-instance judgment rejecting a claim for damages. The appellant argued that the court erred by refusing to hear the expert who prepared an out-of-court opinion, claiming a violation of procedural fairness. The court held that such out-of-court opinions are merely assertions and must be verified by a court-appointed expert within the trial process, making the appellant's request for a pre-trial expert's hearing inadmissible.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP); Tožnikovo izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje sodišče obravnava zgolj kot trditve stranke, ne pa kot dokaz. Pravilnost trditev pa preverja s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga določi samo v sodnem postopku.

Parole chiave

Generato dall'IA
out-of-court expert opinion procedural fairness court-appointed expert evidence admissibility appellate review burden of proof contradictory proceedings credito contestato

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Tožnikovo izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje sodišče obravnava zgolj kot trditve stranke, ne pa kot dokaz. Pravilnost trditev pa preverja s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga določi samo v sodnem postopku. Zato se je strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da procesnega pomena izven pravde pridobljenega izvedenskega mnenja ni mogoče obiti z zaslišanjem izvedenca, ki je mnenje izdelal pred pravdo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožniku 24.700.000,00 SIT (sedaj 103.071,27 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je v dokaz svojih navedb predlagal zaslišanje izvedenke mag. M. C. (ki je mnenje izdelala pred pravdo) in njeno soočenje z izvedenci, ki so podali svoje mnenje v pravdnem postopku, vendar sodišče njegovemu dokaznemu predlogu ni ugodilo. Zato je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V nadaljevanju povzema vsebino izvedeniškega mnenja mag. M. C. in zatrjuje, da je napačen zaključek sodišč, da ni izkazal vzročne zveze med zatrjevano škodo in prometno nesrečo. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Revizija je bila dostavljena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko trdi, da bi moralo sodišče ugoditi njegovemu predlogu in zaslišati (še) izvedenko mag. M. C., ki je mnenje izdelala pred pravdo, ter jo soočiti s strani sodišča postavljenimi izvedenci. Tožnikovo izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje sodišče obravnava zgolj kot trditve stranke, ne pa kot dokaz. Pravilnost trditev pa preverja s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga določi samo v sodnem postopku. Zato se je strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da procesnega pomena izven pravde pridobljenega izvedenskega mnenja ni mogoče obiti z zaslišanjem izvedenca, ki je mnenje izdelal pred pravdo. Ker drži tudi, da tožnik med postopkom pred sodiščem prve stopnje (pravočasno) ni predlagal zaslišanja izvedenke mag. M. C. kot njegove lečeče zdravnice, so v obravnavanem primeru obstajali upravičeni razlogi za zavrnitev tožnikovega dokaznega predloga. Zato zatrjevana kršitev načela kontradiktornosti v obravnavanem primeru ni podana.

7. Preostalih trditev o relevantnih procesnih kršitvah tožnik ne konkretizira, zato jih revizijsko sodišče ne sme preizkusiti (primerjaj 371. člen ZPP).

8. Po dejanskih ugotovitvah obeh sodišč tožnik ni uspel dokazati, da je njegovo sedanje zdravstveno stanje posledica prometne nesreče iz leta 1993. Zato je odločitev sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka tudi materialnopravno pravilna (154. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika – OZ).

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo tožnika na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).