Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba II Ips 1044/2008 ECLI:SI:VSRS:2012:II.IPS.1044.2008 Generato dall'IA

Appeal dismissed; null contract bars ownership claim via possession, justifying evidence exclusion.

Numero d'incarto Sodba II Ips 1044/2008
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a second-instance decision rejecting the plaintiff's claim for ownership based on possession. The plaintiff argued that a notarial deed and a witness interview from a separate proceeding should validate his title despite the contract's invalidity. The court ruled that the underlying contract was void due to violations of agricultural land protection laws, meaning the plaintiff could not be in good faith regarding ownership, and thus the excluded evidence was irrelevant.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZKZ 103. člen ZOR; ZPP 378. člen: A void contract precludes a claim for ownership based on possession, and the exclusion of evidence from a prior proceeding is justified when such evidence cannot be legally significant due to the invalidity of the underlying legal basis.

Parole chiave

Generato dall'IA
agricultural land protection void contract consequences possession good faith evidence admissibility property registration prior proceeding evidence nullity of agreement inosservanza delle norme sulla competenza

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
ZKZ 103. člen
ZOR 107. člen 2. odstavek
ZTLR 269. člen 1. odstavek
ZTLR 269. člen 2. odstavek
SPZ 269. člen
ZPP 378. člen
ZPP 165. člen 1. odstavek
ZPP 154. člen 1. odstavek

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
P 203/2005 Okrajnega sodišča v Piranu
Poudarja, da je to potrdil tudi toženec v zadevi P 203/2005 Okrajnega sodišča v Piranu, višje sodišče pa ni pojasnilo, od kdaj so prepovedni dokazi z vpogledom v izpovedbo priče v drugem postopku, saj se je ta razlikovala od izpovedbe v tem postopku.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Na podlagi nične pogodbe tožnik ne more uveljavljati niti zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja, niti zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Ob takšnem materialnopravnem izhodišču pa je tudi pravilna odločitev, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ko je zavrnilo predlog za vpogled v zapisnik o zaslišanju priče v drugem pravdnem postopku, saj ta dokaz v tem postopku glede na povedano nikakor ne bi mogel biti pravno pomemben.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je zatrjeval, da je priposestvoval nepremičnino parc. št. 2578/1 k.o. ... in je zato od sodišča zahteval, naj najprej ugotovi, da je lastnik te nepremičnine, nato pa tožencu naloži še izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bo to lastninsko pravico lahko vknjižil v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo. Pojasnilo je, da njegova posest ni bila zakonita, ker je šlo za kmetijsko zemljišče in bi morala biti pogodba o odsvojitvi zemljišča sklenjena v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper takšno odločitev toženec vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov in predlaga, naj sodišče sodbo sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga, naj sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno sojenje. Navaja, da po določbi četrtega odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) postane dobroverni posestnik lastnik nepremičnine s priposestvovanjem po preteku 20-letne posesti, da pa je bila priposestvovalna doba z določbo prvega odstavka 269. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) skrajšana na deset let. Navaja, da za pridobitev lastništva ni bila potrebna zakonita posest, ampak samo dobroverna, ta pa izhaja že iz same darilne pogodbe in je nastopila tedaj, ko je bilo zemljišče tožniku izročeno. Poudarja, da je to potrdil tudi toženec v zadevi P 203/2005 Okrajnega sodišča v Piranu, višje sodišče pa ni pojasnilo, od kdaj so prepovedni dokazi z vpogledom v izpovedbo priče v drugem postopku, saj se je ta razlikovala od izpovedbe v tem postopku. Navaja, da je samovoljna razlaga sodišča druge stopnje, da ZPP dokaza z vpogledom in branjem izpovedbe ene od strank v drugi zadevi ne pozna. Toženec opozarja, da je Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) v drugem odstavku 107. člena določal, da se ničnost ne more uveljaviti, če je prepoved manjšega pomena in če je pogodba že izvršena. Navaja, da je toženec sam povedal, da je bila kmetija odščitena že kmalu po letu 1990 in da so tedaj nastopile možnosti, da bi se sklenil ustrezen pravni posel, kar se je tudi zgodilo, saj je bila kasneje sklenjena tudi prodajna pogodba.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. SPZ je v 269. členu določil, da se glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo tega zakona, upoštevajo določila SPZ. V drugem odstavku 269. člena SPZ je določeno, da sta dobroverni posestnik ter dobroverni in zakoniti posestnik po ZTLR glede trajanja priposestvovalne dobe izenačena z dobrovernim lastniškim posestnikom po tem zakonu.

7. Dobroverni posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklepali pogodbo glede zemljišča, ki je bilo najprej del zaščitene kmetije, po tem, ko kmetija ni bila več zaščitena, pa je sporno zemljišče predstavljalo kmetijsko zemljišče. Prodaja kmetijskih zemljišč je zaradi njihovega posebnega varstva urejena z prisilnimi določbami ZKZ. ZKZ določa poseben postopek prodaje, ki poteka z objavo ponudbe na oglasni deski pristojne upravne enote, v tem postopku pa lahko predkupni upravičenci tudi uveljavljajo svojo pravico do prednostnega nakupa kmetijskega zemljišča. Ta institut predkupne pravice je namenjen usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni predelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. Pogodba o odsvojitvi kmetijskega zemljišča, ki ni sklenjena v skladu s prisilnimi določbami ZKZ, je nična (103. člen ZOR).

8. Sodišči prve in druge stopnje sta tako pravilno ocenili, da tožnik ni bil v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari, saj bi glede na to, da pogodbe ni sklepal po prisilnih predpisih ZKZ, moral vedeti, da je taka pogodba nična.

Sodišči prve in druge stopnje sta tako pravilno odločili, da na podlagi nične pogodbe tožnik ne more uveljavljati niti zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja, niti zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Ob takšnem materialnopravnem izhodišču pa je tudi pravilna odločitev, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ko je zavrnilo predlog za vpogled v zapisnik o zaslišanju priče v drugem pravdnem postopku, saj ta dokaz v tem postopku glede na povedano nikakor ne bi mogel biti pravno pomemben.

9. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

10. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP).