Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep II DoR 311/2011 ECLI:SI:VSRS:2012:II.DOR.311.2011 Generato dall'IA

Supreme Court allows review on tort liability, causation, and employer liability for social worker's injury.

Numero d'incarto Sklep II DoR 311/2011
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court partially approved the Republic of Slovenia's request to allow a review of the lower court's decision. The first defendant, a social welfare center, was found liable for failing to provide safe working conditions, while the second defendant, the state, was liable as the founding body of the institution. The court granted the review request because determining the legality of conduct, causal link, and liability is essential for legal certainty, but denied it regarding the passive legitimacy issue as no precedent deviation was shown.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367.a in 367.c člen: Review is permitted when a decision on the legality of conduct, causal link, and liability of the defendant and the founding body is necessary for legal certainty, but not required for questions of passive legitimacy where no deviation from established case law is demonstrated.

Parole chiave

Generato dall'IA
tort liability causal link employer liability passive legitimacy legal certainty social worker injury review of judgment responsabilità dell'appaltatore

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
II Ips 510/2002
Employer liability for work-related harm includes humiliation by a superior regarding work performance.
VIII Ips 39/94
Sklicuje se na sodni odločbi VS RS II Ips 510/2002 in VIII Ips 39/94.
II Ips 43/2001
Employer liability dismissed due to lack of legal causation between employer's negligence and employee's death.
II Ips 335/2003
Supreme Court allows claimant's damages suit against courier company, rejecting state liability defense due to claimant's negligence.
II Ips 861/2007
Employer liability dismissed; work injury alone insufficient without employer fault elements under ZDR Art. 184.
II Ips 367/2004
Appeal allowed; employer liability requires specific causal link between safety violations and injury, not mere breach of duty.
II Ips 87/97
Predlog se v nadaljevanju sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča: II Ips 43/2001, II Ips 335/2003, II Ips 861/2007, II Ips 367/2004, II Ips 87/97, II Ips 217/97 in II Ips 109/98.
II Ips 217/97
Predlog se v nadaljevanju sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča: II Ips 43/2001, II Ips 335/2003, II Ips 861/2007, II Ips 367/2004, II Ips 87/97, II Ips 217/97 in II Ips 109/98.
II Ips 109/98
Predlog se v nadaljevanju sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča: II Ips 43/2001, II Ips 335/2003, II Ips 861/2007, II Ips 367/2004, II Ips 87/97, II Ips 217/97 in II Ips 109/98.
II Ips 622/2006
Appeal partially allowed; school founder's liability remains joint but funding law does not alter external debt scope.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se dopusti glede vprašanja protipravnega ravnanja, vzročne zveze in krivde drugega toženca ter posledično prve toženke za tožnici nastalo škodo.

[JEDRO]

Za zagotovitev pravne varnosti je pomembna odločitev o vprašanju protipravnega ravnanja, obstoja vzročne zveze in krivde drugega toženca (Centra za socialno delo) ter posledično prve toženke (Republike Slovenije) za tožnici nastalo škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnico kot socialno delavko pri drugem tožencu je 11. 5. 1999 v njeni pisarni napadel in poškodoval takrat neprištevni K. D., ki ga je tožnica kot stranko obravnavala že deset let. Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, da drugi toženec tožnici ni zagotovil varnih pogojev dela, naložilo obema tožencema nerazdelno plačilo odškodnine tožnici v znesku 10.432,32 EUR. Drugi toženec je krivdno odgovoren za tožnici nastalo škodo, prva toženka pa je odgovorna po drugem odstavku 49. člena Zakona o zavodih (ZZ, Uradni list RS št. 12/91 in nadaljnji) kot ustanovitelj zavoda. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama strank in razveljavilo zavrnilni del prvostopenjske sodbe glede zneska 12.518,78 EUR ter izrek o stroških, delno pa spremenilo odločitev o teku zamudnih obresti.

3. Prva toženka Republika Slovenija je zoper drugostopenjsko sodbo vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. V predlogu navaja dvoje spornih pravnih vprašanj.

4. Prvo vprašanje se tiče pasivne legitimacije prve toženke. Navaja, da tožnica ni bila zaposlena pri prvi toženki oziroma ni bila z njo v nobenem pravnem razmerju. Za odškodninske zahtevke iz delovnega razmerja je izključno pasivno legitimiran delodajalec. Sklicuje se na sodni odločbi VS RS II Ips 510/2002 in VIII Ips 39/94.

5. Kot drugo sporno pravno vprašanje postavlja prva toženka vprašanje protipravnega ravnanja, vzročne zveze in krivde drugega toženca in posledično prve toženke. Navaja, da se tožencu očita, da tožnici ni zagotovil varnih pogojev dela, vendar sodišči nista ugotavljali, katere konkretne opustitve naj bi bile v nasprotju z varnostnimi predpisi. Sodišči bi morali ugotoviti, ali so eventualne opustitve tožencev dejanski vzrok zatrjevane škode. Sodna praksa je večkrat poudarila, da tožena stranka ne odgovarja za vsak vzrok, ki lahko povzroči škodo v njeni sferi. Treba je ugotoviti, ali je med škodnim dogodkom in opustitvijo delodajalca podana pravno relevantna vzročna zveza. Očitek na račun drugega toženca je na ravni splošnih navedb in ni navedeno, katero zakonsko določbo je toženec kršil, noben predpis pa ni zahteval zaposlitve varnostnika niti tega, da bi morali biti delovni prostori zaklenjeni. Predpostavka protipravnosti zaradi opustitve dolžnega ravnanja je tudi predvidljivost nastopa negativne posledice in njena preprečljivost. K. D. in ostale stranke pred škodnim dogodkom niso kazale znakov agresivnosti do delavcev toženca. Zaklepanje prostorov ali zaposlitev varnostnika bi bilo v nasprotju z etiko socialnega dela in dostopnostjo službe socialne pomoči. Napad na tožnico je bil nenaden in nepričakovan, zato ni protipravne opustitve niti pravno relevantne vzročne zveze med opustitvijo in zatrjevano škodo. Predlog se v nadaljevanju sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča: II Ips 43/2001, II Ips 335/2003, II Ips 861/2007, II Ips 367/2004, II Ips 87/97, II Ips 217/97 in II Ips 109/98.

6. Predlog je delno utemeljen.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je za zagotovitev pravne varnosti pomembna odločitev o vprašanju protipravnega ravnanja, obstoja vzročne zveze in krivde drugega toženca (Centra za socialno delo) ter posledično prve toženke (Republike Slovenije) za tožnici nastalo škodo. Zato je v tem delu dopustilo revizijo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

8. Glede vprašanja pasivne legitimacije prve toženke pa niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP. O odgovornosti države kot ustanovitelja zavoda za obveznosti zavoda, povezane z izvajanjem javne službe, obstaja sodna odločba II Ips 622/2006. Z odločbama, na kateri se sklicuje predlagateljica, pa ni izkazan odstop od sodne prakse, saj ne obravnavata odgovornosti ustanovitelja zavoda, temveč splošno, da delodajalec odgovarja za škodo, ki je nastala njegovemu delavcu na delu ali v zvezi z delom. Zato Vrhovno sodišče v tem delu predlogu za dopustitev revizije ni ugodilo.