Appeal dismissed; boundary proceeding halted because dispute concerns ownership rights, not merely boundary lines.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's decision to terminate the boundary proceeding. Although the petitioner requested a boundary adjustment, the court found the core dispute concerned ownership rights over a house derived from a partition agreement rather than a simple boundary line. Consequently, the court correctly applied Article 17 of the Boundary Proceeding Act to stop the non-litigious process and transfer the case to a regular litigation procedure.
Regesto Legislator
Generato dall'IA17. člen Zakona o nepravdnem postopku; 131. člen Zakona o nepravdnem postopku: In a boundary proceeding, the court must determine the boundary only when the dispute is strictly about the line; if the core issue involves ownership rights, the proceeding must be terminated and transferred to regular litigation.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
V nepravdnem postopku se določi meja le, kadar gre za spor le glede meje. Sodišče prve stopnje je iz navedb strank ugotovilo, da ne gre za takšen spor, ampak za spor o lastninski pravici, zato je pravilno in v skladu s 17. čl. ZNP nepravdni postopek ustavilo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 17. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ustavilo postopek, ker je ugotovilo, da je potrebno postopek nadaljevati po pravilih pravdnega postopka in v tč. 2 odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka. Ugotovilo je, da je sicer predlagatelj vložil predlog zaradi ureditve meje, da pa iz njegovih navedb nedvomno izhaja, da je predmet spora lastninska pravica. Iz tega razloga je odločilo kot izhaja iz izreka sklepa.
Predlagatelj se zoper ta sklep ni pritožil, pravočasno pritožbo pa je vložila nasprotna udeleženka, ki v pritožbi navaja, da se ne more strinjati, da se nepravdni postopek ustavi, saj je lastnino pridobila po razdružilni pogodbi in je tudi ves čas to izkoriščala, imela v posesti. Zato meni, da bi sodišče moralo mejni postopek končati. V preostalem delu pritožbe pa se sklicuje na razdružilno pogodbo in svojo pravico na nepremičnini, ter da nikoli ni bilo spora v zvezi z lastninsko pravico, spor je nastal le sedaj, ko hoče svoj del prodati. Tako smiselno predlaga, da se sklep spremeni tako, da se nadaljuje nepravdni postopek.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je ob navedbah obeh udeležencev nepravdnega postopka, ki jih je razčistilo tudi na naroku, ugotovilo, da je med strankami sporno vprašanje ali ima mejaš lastninsko pravico preko meje svojega zemljišča na zemljišču, ki je po zemljiškoknjižnem ali katastrskem stanju last druge osebe. Na podlagi navedb pravdnih strank na naroku je sodišče ugotovilo, da je jedro spora med strankami okoliščina ali je bila predmet razdružilne pogodbe, ki je bila 22.3.1961 sklenjena med F. Ž. in J. Ž., staršema nepravdnih strank ter nasprotno udeleženko, tudi polovica stanovanjske hiše, za katero med strankama ni bilo sporno, da se ena polovica nahaja na parceli št. ... k.o. T., druga polovica pa na parceli … S iste katastrske občine. Zato je sodišče pravilno uporabilo določbo 131. čl. ZNP, po kateri se v nepravdnem postopku ureja meja le, če je ta sporna. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno navedlo, da gre za mejni spor samo v primeru spora med dvema mejašema o tem, ali določen pas zemljišča pripada k eni ali drugi od dveh stikajočih se parcel. Pravilno je tudi zaključilo, da je med strankami spor o tem, katera izmed njiju je na podlagi razdružitve premoženja lastnik tistega dela stanovanjske hiše, ki se po katastrskih podatkih nahaja na parceli št. ... k.o. T. Zato so zaključki sodišča prve stopnje o tem, da gre dejansko za lastninski in ne za mejni spor, pravilni. Zato pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbenih navedb nasprotne udeleženke.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo določbo 17. člena ZNP, po kateri mora sodišče kadar ugotovi, da bi bilo treba postopek opraviti po pravilih pravdnega postopka, s sklepom ustaviti nepravdni postopek. Po pravnomočnosti sklepa se bo postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pri pristojnem sodišču.
Ob uradnem preizkusu sklepa sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče absolutno bistvenih kršitev določb postopka ni našlo, pritožba pa ni utemeljena, zato jo je bilo potrebno v skladu z določbo 353. čl. ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela sama nosi stroške pritožbenega postopka.