Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba II Ips 159/2009 ECLI:SI:VSRS:2011:II.IPS.159.2009 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal upholding void sales contracts as security for debt exceeding value.

Numero d'incarto Sodba II Ips 159/2009
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a second-instance decision that declared specific sales and repurchase agreements void. The court found that these contracts lacked a legitimate basis because the property sold was worth significantly more than the secured debt, violating the principle of good faith. Consequently, the court ruled that the applicant's claim for an exclusionary right on the properties was valid due to the invalidity of the underlying agreements.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o postopku pri sodnih sporih (ZPP); Zakon o tujem terjatvi in zavarovanju (ZTLR); Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR): Sales and repurchase agreements used as security for a debt must exclude the possibility of the creditor acquiring property worth more than the debt; otherwise, the contracts are void for lack of legitimate basis.

Parole chiave

Generato dall'IA
void sales contracts security for debt exclusionary right good faith principle insolvency proceedings repurchase agreement legitimate basis contratto di ristorazione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici njene stroške revizijskega postopka v znesku 1095,93 EUR v 15 dneh, po preteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

V skladu z načelom vestnosti in poštenja je treba prehod stvari v upnikovo last široko razlagati. Upoštevati je treba tudi denarni ekvivalent, ki ga bo upnik pridobil s prodajo stvari, če ta presega vrednost dolžnikovega dolga iz obligacijskega razmerja, glede katerega je bilo ustanovljeno zavarovanje terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnika sta s tožbo zahtevala, naj sodišče ugotovi:

da je nična

prodajna pogodba z dne 27. 5. 2002, s katero je tožnica toženi družbi prodala hišo v P. (št. 753/8 in 753/20 k. o. ...);

prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice z dne 28. 5. 2002, s katero je tožena družba tožnici nazaj prodala hišo v P. ;

prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice z dne 30. 5. 2002, s katero je tožena družba tožnici prodala pizzerijo v V. (poslovni prostor v izmeri 103,23 m2 in pripadajoče funkcionalno zemljišče v objektu z naslovom v V. – parc. št. 2457/1 k. o. ...;

prva točka posojilne pogodbe z dne 30. 5. 2002 v delu, ki presega višino posojila nad 6.227,10 EUR, in tretja točka glede obveznosti plačila zamudnih obresti v višini 2,5% mesečno od dolgovanega zneska in glede obveznosti posojilojemalca plačati odškodnino v višini 28% od bruto vrednosti posojila;

da obstoji terjatev tožnice do stečajne mase tožene družbe v višini 446,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi;

da obstoji terjatev tožnika do stečajne mase tožene družbe v višini 6.024,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi;

Č) da obstoji izločitvena pravica tožnice na nepremičninah parc. št. 753/8 in 753/20 k. o. ... in je tožena družba dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino zaradi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

Podrejeno sta tožnika zahtevala razveljavitev prodajnih pogodb in navedenih določb posojilne pogodbe.

2. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo odločilo o zahtevkih za ugotovitev ničnosti prodajnih in delno posojilne pogodbe in o obstoju izločitvene pravice tožnice na nepremičninah v P. Ugotovilo je, da so nične prodajna pogodba z dne 27. 5. 2002, prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice z dne 28. 5. 2002, prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice z dne 30. 5. 2002 in tretja točka posojilne pogodbe v delu, ki se nanaša na plačilo zamudnih obresti v višini 2,5 % mesečno od dolgovanega zneska in sicer v delu, kolikor obrestna mera presega 12 % letno in glede obveznosti posojilojemalca plačati odškodnino v višini 28 % od bruto vrednosti posojila. Ugotovilo je tudi izločitveno pravico tožnice na nepremičninah parc. št. 753/8 in 753/20 k. o. ...

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženke in razveljavilo delno sodbo sodišča prve stopnje glede ugotovitve, da je nična prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice z dne 30. 5. 2003 (prodaja pizzerije v V.) ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu je sodišče pritožbo zavrnilo. Pritožbeno sodišče je svojo odločitev o delni zavrnitvi pritožbe oprlo na ugotovitev, da tožnica za hišo v P. ni prejela nikakršnega denarja, ampak je bila ta pogodba skupaj s prodajno pogodbo, s katero je tožnica nato odkupila hišo nazaj, sklenjena le za dodatno zavarovanje posojila za nakup pizzerije v V. Toženka si je z obema pogodbama izgovorila znesek, ki znatno presega terjatev iz posojila za nakup pizzerije. Podlaga pogodb je zato nedopustna, končni učinek obeh pogodb pa se približuje učinku legis commissoriae.

4. Toženka je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razlogov „bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega zakona“. Prvostopenjska sodba in odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 427/2003 govorita o tem, da je pravna operacija prodajne pogodbe in povratne prodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice lahko veljavna le, če izključuje možnost izigravanja namena prepovedi iz 69. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih – ZTRL in 273. člena Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR. Varovalke predstavljajo klavzule, ki določajo, da mora upnik prodati stvar sam ali s posredovanjem koga drugega in se poplačati iz izkupička, morebitni presežek pa izročiti dolžniku. Obe prodajni pogodbi s pridržkom lastninske pravice z dne 28. 5. 2002, potrjeni z notarskim zapisom SV 982/02 z dne 3. 6. 2002 ter z dne 30. 5. 2003, potrjeni z notarskim zapisom SV 961/02 z dne 30. 5. 2002, v 9. členu predpisujeta, da je po razvezi pogodbe prodajalec dolžan nepremično, ki je predmet pogodbe prodati drugemu kupcu za ceno, ki se prosto oblikuje v trenutku prodaje glede na razmere na trgu nepremičnin, ter da prodajalec z izkupičkom iz prodaje drugemu kupcu poplača razliko med celotnim neplačanim zneskom kupnin po tej pogodbi in plačanimi obveznostmi, preostanek pa vrne kupcu. Odločba II Ips 427/2003 ni ugotovila ničnosti kombinacije prodajne pogodbe in prodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice iz razloga nesorazmernih prejemkov v slučaju razdrte pogodbe, temveč zgolj iz razloga, ker pogodba pri prodaji nepremičnine tretji osebi upnika ne zavezuje dolžniku vrniti razlike med ceno, za katero je nepremičnino prodal in do prodaje tretjemu nateklimi dogovorjenimi obrestmi na eni strani in na drugi strani med kupnino, ki jo je upnik prejel na podlagi prodaje nepremičnin, tretji osebi. Takšnega razloga pa predmetne pogodbe ne vsebujejo. Zato niso podani razlogi, da bi bila nična prodajna pogodba z dne 27. 5. 2002 kakor tudi, da bi obstajala izločitvena pravica tožnice na nepremičninah parc. št. 753/8 in 753/20 k. o. ... Pritožbeno sodišče bi moralo razveljaviti prvostopenjsko sodbo iz razloga bistvene kršitve „14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP“, ker je prvostopenjsko sodišče v sodbi navedlo dejansko stanje iz odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 427/2003 in ne iz predmetne zadeve.

5. Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožnikoma, tožnica pa je na revizijo odgovorila in zahtevala povrnitev stroškov.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je v delni sodbi korektno interpretiralo vsa relevantna dejstva (11 do 14 stran delne sodbe) in zato ne držijo revizijske trditve o procesnih kršitvah pri odločanju prvostopenjskega in pritožbenega sodišča.

8. Vrhovno sodišče se je že izreklo o tem, da je lahko pravna operacija prodajne pogodbe in povratne prodajne pogodbe veljavna le, če izključuje možnost izigravanja namena prepovedi iz 69. člena ZTLR in 973. člena ZOR.(1) To se bo praviloma zgodilo le takrat, ko skupna vsebina pogodb varuje dolžnika pred zlorabo pri kateri bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev.(2) V skladu z načelom vestnosti in poštenja je treba prehod stvari v upnikovo last široko razlagati. Upoštevati je treba tudi denarni ekvivalent, ki ga bo upnik pridobil s prodajo stvari, če ta presega vrednost dolžnikovega dolga iz obligacijskega razmerja, glede katerega je bilo ustanovljeno zavarovanje terjatve. Stališče Vrhovnega sodišča v navedeni odločbi, da mora biti prodaja stvari, ki predstavlja zavarovanje terjatve, opravljena po tržni ceni ob dospelosti, je prilagojena sklopu relevantnih dejstev v pravdi, na katero se nanaša odločba. Ustrezna prodaja stvari predstavlja nujni, ne pa tudi zadostnega pogoja za veljavnost pogodbenega sklopa. Glede na akcesorni značaj pogodbenega sklopa, ki se nanaša zgolj na zavarovanje določene terjatve, je namreč za veljavnost pogodb nujno, da je dolžnik zaščiten pred možnostjo, da bi upnik na podlagi pogodb, ki predstavljajo zavarovanje njegove terjatve, prejel več kot znaša sama terjatev. Ta predpostavka veljavnosti pogodb v spornem primeru ni podana, saj pogodba o povratni prodaji hiše v P. v 9. členu določa za primer razveze pogodbe, poplačila upnika, ki bistveno presegajo dolžničin dolg. Ob upoštevanju relevantnih dejstev, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo na četrti strani svoje odločbe (tožnica za hišo v P. ni prejela nobenega denarja, ampak se obe prodajni pogodbi v zvezi s prodajo in ponovnih odkupom hiše, sklenjeni le za dodatno zavarovanje posla v zvezi z nakupom pizzerije v V.) je tako materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča v zvezi z ničnostjo spornih pogodb. Relevantni pogodbeni sklop, ki se nanaša na prodajo in odkup hiše v P., ima torej nedopustno podlago in je zato podana ničnost pogodb.(3) Zaradi posledic ničnosti pogodb je tožeča stranka tudi pravilno uveljavljala izločitveno pravico na nepremičninah.(4)

9. Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu ZPP, odločitev o stroških revizijskega postopka pa v prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj odločbo VS RS II Ips 427/2003 (odločitev z dne 26. 8. 2004).

Op. št. (2): Primerjaj argumentacijo navedene odločbe Vrhovnega sodišča.

Op. št. (3): Primerjaj določbe 51. in 52. člena ZOR.

Op. št. (4): Primerjaj določbo drugega odstavka 22. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007).