Appeal allowed: Criminal liability is not a prerequisite for civil damages unless the crime is part of the factual basis.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court reversed the first-instance judge's order to suspend the civil damages proceedings. The plaintiff argued that the civil case should wait for the criminal verdict on attempted murder, but the court found the criminal liability question not to be a prerequisite. The court held that since the civil and criminal courts are examining the same factual situation, the civil judgment does not depend on the criminal outcome. Consequently, the suspension order was invalid, and the case was remanded to the first-instance court to continue.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZPP 206. odst. 2; ZPP 13. člen: The court may suspend civil proceedings only if the criminal liability of the defendant is a prerequisite for the civil judgment, which occurs only when the criminal act is a constituent element of the civil factual situation; otherwise, the civil court may proceed independently.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Vprašanje obstoja kaznivega dejanja poskusa umora in kazenske odgovornosti tožene stranke ni predhodno vprašanje za odločitev pravdnega sodišča o odškodninski odgovornosti tožene stranke. To bi bilo le tedaj, ko bi bilo kaznivo dejanje sestavina civilnega dejanskega stanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo predmetni pravdni postopek za plačilo odškodnine do pravnomočne odločitve v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opravilna št. I K 8822/2010.
Tožeča stranka s pritožbo izpodbija sklep iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in navaja, da gre v predmetni zadevi le za identično dejansko stanje, ne pa za vprašanje, ki bi bilo za pravdno sodišče predhodno. Odločitev kazenskega sodišča je predhodno vprašanje za pravdno sodišče le tedaj, ko je kaznivo dejanje sestavina civilnega dejanskega stanja. V tej zadevi pa gre le za vprašanje, ali je tožena stranka ravnala protipravno in tožniku povzročila škodo. Tudi razlogi ekonomičnosti ne narekujejo takšne odločitve. Prav nasprotno, kajti v kazenskem postopku je sodišče komajda opravilo kakšno procesno dejanje. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki odgovora nanjo ni podala.
Pritožba je utemeljena.
Po določbi drugega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) lahko sodišče odredi prekinitev postopka, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren, zlasti še, kadar je podan sum, da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala ali da je listina, ki je bila uporabljena kot dokaz, ponarejena. Pritožba pravilno opozarja, da vprašanje obstoja kaznivega dejanja poskusa umora in kazenske odgovornosti tožene stranke ni predhodno vprašanje za odločitev pravdnega sodišča o odškodninski odgovornosti tožene stranke (13. člen ZPP). To bi bilo le tedaj, ko bi bilo kaznivo dejanje sestavina civilnega dejanskega stanja (prim. II Cp 2094/99). Vendar obravnavana zadeva ni tak primer. Gre za identično dejansko stanje (14. člen ZPP), kar pomeni, da bosta tako kazensko kot civilno sodišče obravnavali isto dejansko stanje: kazensko z vidika kazenskopravnih norm, civilno pa s stališča civilnopravnih predpisov. Sodba civilnega sodišča tako ni odvisna od tega, ali bo storilec kazensko obsojen (J. Juhart, Pravdni postopek, 1974, str. 42 in 261, prim. Cp 300/98, II Ips 251/97, I Cp 1391/2009, II Cp 5/2002).
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbe ZPP o prekinitvi postopka. Zato je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču, da bo nadaljevalo s postopkom.
Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 3. točke 365. v zvezi z drugim odstavkom 366. člena ZPP.