Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep I Up 259/2010 ECLI:SI:VSRS:2010:I.UP.259.2010 Generato dall'IA

Appeal dismissed because transfer to Austria extinguished the applicant's legal interest in the Slovenian asylum proceedings.

Numero d'incarto Sklep I Up 259/2010
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting an asylum applicant's claim. The applicant argued that Slovenia should review his asylum request, but the court found he had been transferred to Austria as the responsible state under the Dublin Regulation. Consequently, the transfer extinguished the legal effects of the contested decision and eliminated the applicant's standing to challenge it.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o upravnem sporu - ZUS-1, 22. člen; Zakon o pravnem postopku - ZPP, 343. člen: In administrative proceedings, a party must maintain a legal interest to improve their legal position; if a subsequent event, such as transfer to another state under the Dublin Regulation, renders the challenged act ineffective, the party loses standing and the appeal is inadmissible.

Parole chiave

Generato dall'IA
legal standing Dublin Regulation asylum transfer administrative appeal procedural interest ZUS-1 ZPP trasferimento Dublino verso la Croazia

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Zakon o upravnem sporu - ZUS-1, 22. člen
Zakon o pravnem postopku - ZPP, 343. člen
Uredba 2003/343 ES
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes, ki je v tem, da si lahko izboljša svoj pravni položaj.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke (s tem pa tudi izpodbijana sodba) imela pravne učinke le do takrat, ko je bil tožnik predan Republiki Avstriji kot odgovorni državi članici za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito in v skladu z Dublinsko uredbo. Ta predaja izhaja tako iz odgovora tožene stranke na pritožbo, kakor tudi iz listin, ki jih je poslala sodišču. S predajo tožnika je pravzaprav izpodbijani akt tožene stranke prenehal učinkovati. Nastopila je nova pravna situacija. Tožnik si zato svojega položaja, to je pričakovane obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji, ne more več spremeniti oziroma izboljšati. S tem dnem je bila namreč možnost obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji izčrpana.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožnikovo tožbo proti sklepu tožene stranke z dne 1. 9. 2010. Z navedenim sklepom je tožena stranka odločila, da ne bo obravnavala tožnikove prošnje za priznanje mednarodne zaščite, saj bo predan Avstriji, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje v smislu Uredbe 2003/343 ES Dublinske uredbe.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke. Ker je tožnik že v letu 2001 zaprosil za mednarodno zaščito v Avstriji in je tam tudi živel najmanj do leta 2008, je za obravnavanje tožnikove prošnje v smislu Dublinske uredbe pristojna Avstrija.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, nepopolno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabo materialnega prava. Poudarja, da bi morala njegovo prošnjo obravnavati Republika Slovenija, saj ima pravico zaprositi za mednarodno zaščito v katerikoli državi. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbi ugodi.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo z dne 24. 9. 2010 sporoča, da je bil tožnik 23. 9. 2010 ob 10. uri na mejnem prehodu Karavanke predan Republiki Avstriji kot odgovorni državi članici za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, skladno s točko E prvega odstavka 16. člena Uredbe 2003/343 ES.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes, ki je v tem, da si lahko izboljša svoj pravni položaj. Izkazovanje pravnega interesa je procesna predpostavka za vodenje upravnega spora. Na obstoj pravnega interesa mora zato paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku. Če Vrhovno sodišče ugotovi, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, pritožbo kot nedovoljeno zavrže.

7. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da tožnik v času odločanja Vrhovnega sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta. Če teh ni več, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor. Zato je pravni interes tožnikov v tem upravnem sporu v času odločanja pritožbenega sodišča le še dejanske in ne pravne narave.

8. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke (s tem pa tudi izpodbijana sodba) imela pravne učinke le do takrat, ko je bil tožnik predan Republiki Avstriji kot odgovorni državi članici za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito in v skladu z Dublinsko uredbo. Ta predaja izhaja tako iz odgovora tožene stranke na pritožbo, kakor tudi iz listin, ki jih je poslala sodišču. S predajo tožnika je pravzaprav izpodbijani akt tožene stranke prenehal učinkovati. Nastopila je nova pravna situacija. Tožnik si zato svojega položaja, to je pričakovane obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji, ne more več spremeniti oziroma izboljšati. S tem dnem je bila namreč možnost obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji izčrpana.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi tretjega odstavka 343. člena Zakona o pravnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.