Appeal dismissed; unexpired conviction for property crime bars debt relief regardless of served sentence.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appeal court rejected the debtor's request for debt relief, upholding the first-instance decision to deny the proposal. The debtor argued that having served a year of imprisonment should qualify them for relief, but the court found the unexpired conviction for extortion (a property crime) remained the sole disqualifying factor. Consequently, the court ruled that the served sentence is irrelevant when a non-expunged conviction for a property offense exists.
Regesto Legislator
Generato dall'IA2. odst. 400. člena v zvezi s prvo točko 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP); When a debtor has a non-expunged final conviction for a crime against property, debt relief is prohibited regardless of whether the sentence has been served.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Še ne izbrisana pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo je edini relevantni faktor za presojo dovoljenosti odpusta obveznosti. Prestana kazen oziroma izvršeno delo v splošno korist je torej pri odločitvi o odpustu obveznosti nepomembna okoliščina.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog stečajne dolžnice za odpust obveznosti zavrne.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila stečajna dolžnica, smiselno iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu za odpust obveznosti ugodi.
Pritožba ni utemeljena.
Kot je, na podlagi podatkov iz kazenske evidence, ugotovilo že prvostopno sodišče, je bila stečajna dolžnica pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje izsiljevanja po 3. in 1. odstavku 218. člena Kazenskega zakonika (KZ RS-95/A), ki še ni izbrisano.
Stališču pritožnice, da kaznivo dejanje izsiljevanja ne predstavlja kaznivega dejanja proti premoženju oziroma gospodarstvu, pa pritožbeno sodišče ne more pritrditi. Kazenski zakonik v 23. poglavju (211. - 230. člen) določa kazniva dejanja zoper premoženje, med katerimi je tudi kaznivo dejanje izsiljevanja (218. člen). Iz besedila slednjega izhaja, da kaznivo dejanje izsiljevanja stori, kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo koga prisili, da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja (1. odst. 218. čl. KZ), oziroma kdor komu zagrozi, da bo o njem ali o njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njihovi časti ali dobremu imenu, in ga s tem prisili, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti (2. odst.). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga stečajne dolžnice za odpust obveznosti tako pravilno oprlo na določbo 2. odstavka 400. člena v zvezi s prvo točko 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Pritožbena navedba, da je stečajna dolžnica že izvršila dela v splošno korist, katera so ji bila naložena namesto kazni enega leta zapora, je v obravnavani zadevi nepomembna. ZFPPIPP namreč v prvi točki 399. člena določa zgolj, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je bila stečajna dolžnica pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Z drugimi besedami povedano, še ne izbrisana pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo je edini relevantni faktor za presojo dovoljenosti odpusta obveznosti. Prestana kazen oziroma izvršeno delo v splošno korist je torej pri odločitvi o odpustu obveznosti nepomembna okoliščina.
Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).