Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep X Ips 305/2010 ECLI:SI:VSRS:2010:X.IPS.305.2010 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal for lack of legal interest before final administrative decision is made.

Numero d'incarto Sklep X Ips 305/2010
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal, ruling that no legal interest existed at the time of filing. The first-instance court had overturned an administrative decision regarding a temporary waste deposit, ordering the landowner to restore the site, while the applicant claimed a prior agreement with the landowner justified the deposit. The court held that because the administrative outcome remained uncertain until the lower authority issued a new decision, the applicant could not yet demonstrate an improved legal position necessary for an appeal.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o upravnem sporu – ZUS-1, 83. člen; 89. člen: An appeal is inadmissible if filed by a party lacking legal interest, which exists only if the appellant can improve their legal position through the appellate decision; since the final administrative outcome remains uncertain, no legal interest can be established prior to the new administrative ruling.

Parole chiave

Generato dall'IA
legal interest requirement administrative appeal admissibility uncertain administrative outcome improved legal position ZUS-1 appeal rules waste deposit dispute landowner liability autorizzazione alla discarica

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1
tretji odstavek 64. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1
prvi odstavek 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP
drugi odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1
84. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1
tretji odstavek 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1
89. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1
prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP
prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP
prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Revizija se zavrže.

II. Prizadeta stranka X., sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ta je podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Ker pa ostaja izid ponovnega odločanja do nove odločitve pristojnega organa negotov, pred dokončno odločitvijo v upravnem postopku niti ni mogoče ugotoviti, kdo bo posledično upravičen do sodnega varstva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 tožnikovi tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo kmetijske inšpektorice Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano z dne 28. 2. 2008, odpravilo in zadevo vrnilo navedenemu upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek. Upravni organ prve stopnje je s citirano odločbo tožniku kot lastniku in uporabniku tam navedenega zemljišča, na katerem je bila začasna deponija, naložil vzpostavitev prvotnega stanja kmetijskega zemljišča (1. točka izreka odločbe). Tožena stranka je tožnikovo pritožbo z odločbo z dne 16. 10. 2008, zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje se v razlogih izpodbijane sodbe sklicuje na določbo 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru – ZIN in druge aline B. točke 107. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ, ki določa, kdo je zavezanec v konkretnem inšpekcijskem postopku. Organ prve stopnje bi moral določiti zavezanca in izreči inšpekcijski ukrep v skladu z določbami ZKZ.

3. Zoper navedeno sodbo je prizadeta stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka v upravnem sporu. Zatrjuje, da je s tožnikom sklenila dogovor z dne 31. 7. 2002, s katerim je tožnik dovolil deponiranje materiala na svojem zemljišču, prizadeta stranka pa je tožniku za uporabo in ureditev deponije izplačala odškodnino. Do odlaganja materiala je torej prišlo s strinjanjem tožnika, ki je imel od tega tudi ekonomsko korist.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. V obravnavani zadevi je bil s sodbo sodišča prve stopnje odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt in zadeva vrnjena upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek. Če pa se upravna odločba odpravi s pravnomočno sodbo, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), in se upravna zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred odločanjem o tožbi. Takšne posledice v zvezi z odpravo upravnega akta so določene tudi v prvem odstavku 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. V obravnavani zadevi to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe upravnega organa prve stopnje, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti in pravni koristi tožnika v upravnem sporu še ni (dokončno) odločeno. Za take primere pa je v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 kot pravna posledica take pravnomočne sodbe določeno, da mora pristojni organ postopek ponovno voditi in ga čimprej (v 30 dneh od vročitve prvostopenjske sodbe, ker sodišče prve stopnje ni določilo drugačnega roka) zaključiti z izdajo nove odločbe. ZUS-1 pa tožniku omogoča, da se zanese na pravnomočno ugoditev njegovi tožbi in sproži upravni spor zaradi molka organa (drugi odstavek 28. člena ZUS-1), če ta v določenem času ne bi ravnal po pravnomočni sodbi. Navedenih učinkov pravnomočne sodbe pa vložena revizija ne more zadržati, kajti ZUS-1 ji daje učinke zadržanja samo v zvezi z izvršljivostjo sodbe (84. člen ZUS-1).

6. V tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Ker pa ostaja izid ponovnega odločanja do nove odločitve pristojnega organa negotov, pred dokončno odločitvijo v upravnem postopku niti ni mogoče ugotoviti, kdo bo posledično upravičen do sodnega varstva. Zgolj možnost, da bo v ponovljenem postopku odločitev za kakšno stranko manj ugodna, kot je bila tista, ki je bila vsebovana v odpravljenem aktu, pa za revizijo tudi ne zadošča. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v več zadevah, npr. v sklepu X Ips 111/2004 in X Ips 292/2008.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

8. Ker prizadeta stranka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).