Supreme Court rejects appeal for lack of severe consequences proof under administrative litigation law.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's review of a final administrative court decision ordering the removal of pine trees. The appellant argued the order caused severe consequences by destroying a natural barrier and valuable timber, but failed to provide objective evidence or specific details. The court held that under administrative procedure law, the appellant must precisely demonstrate severe consequences and cannot rely on vague subjective assessments.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZUS-1 83. člen 2. odst. 3.; Da bi Vrhovno sodišče presodilo, ali ima odločitev zelo hude posledice, mora revident natančno in dokazno izkazati konkretne posledice in razloge, ne pa izpostaviti nepojasnjene subjektivne ocene.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IAGiurisprudenza citata
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Da bi lahko Vrhovno sodišče presodilo, ali ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko, in je zato izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica (revidentka) po odvetniški družbi vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
K 1. točki izreka:
2. Revizija ni dovoljena.
3. S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Občinske uprave Občine M. z dne 3. 7. 2009. Z navedeno odločbo je prvostopenjski občinski organ zaradi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej revidentki naložil, da mora v 15 dneh požagati smreke, ki se nahajajo na vzhodnem robu tam navedenega zemljišča, tako da bo njihova višina največ 3 m, in obžagati veje smrek, da ne bodo segale v cestno telo občinske ceste. Tožena stranka je revidentkino pritožbo zavrnila z odločbo z dne 18. 9. 2009.
4. Po drugem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up- 1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revidentka, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (X Ips 603/2007, X Ips 535/2007, X Ips 303/2008, X Ips 428/2009, X Ips 483/2009 in ostali), natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
6. Revidentka glede zelo hudih posledic navaja, da gre za stare smreke, ki zanjo predstavljajo neprecenljivo vrednost in tudi naravni zid, zavetje in senco. Dodaja še, da naj bi delavci tožene stranke dne 5. 11. 2009, smreke že znižali do višine 3 metrov in ji s tem povzročili škodo, ki ji ne bo povrnjena. S temi navedbami pa revidentka zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala. Njene navedbe so namreč premalo objektivno in subjektivno konkretizirane in zato po presoji Vrhovnega sodišča ostajajo na pavšalni ravni. Revidentka namreč svoje navedbe o neprecenljivi vrednosti smrek ni konkretizirala. Zato ta navedba predstavlja nepojasnjeno in neizkazano pavšalno subjektivno oceno, ki Vrhovnemu sodišču ne omogoča njene presoje in tudi ne presoje zatrjevanih hudih posledic. Ker Vrhovno sodišče na podlagi revidentkinih pavšalnih navedb ne more presoditi, kakšne konkretne posledice prestavlja zanjo izpodbijana odločitev in ali so te res zelo hude, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
7. Ker revidentka ni izkazala zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
K 2. točki izreka:
8. Izrek o stroških temelji na prvem dostavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.