Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba IV Ips 103/2010 ECLI:SI:VSRS:2010:IV.IPS.103.2010 Generato dall'IA

Court allows request to stop traffic fine proceedings due to violation of ne bis in idem principle.

Numero d'incarto Sodba IV Ips 103/2010
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court granted the request for protection of legality, ordering the traffic police station to suspend the proceedings against the defendant. The prosecution argued that issuing a second fine for the same traffic violation violated the principle of ne bis in idem and the Constitution. The court ruled that a previously finalized administrative decision acts as a bar to re-prosecution, making the second fine a material violation of the law.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Art. 31 ust. 1 URS; 2. alineja 4. odstavka 51. člena ZP-1: A previously finalized administrative decision constitutes a bar to re-prosecution, and issuing a new penalty for the same offense violates the constitutional principle of ne bis in idem and material legal provisions.

Parole chiave

Generato dall'IA
ne bis in idem prekrškovni postopek pravnomočna odločba varstvo zakonitosti ponovno kaznovanje Zakon o prekrških ustavna prepoved sanzione per violazione stradale

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
31. člen Ustave Republike Slovenije
158. člen Ustave Republike Slovenije
in 158. člen Ustave Republike Slovenije (URS) in je podana kršitev iz 3.
3. točka prvega odstavka 156. člena Zakona o prekrških
2. alineja četrtega odstavka 51. člena Zakona o prekrških
171. člen Zakona o prekrških
423. člen Zakona o kazenskem postopku
426. člen Zakona o kazenskem postopku

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Sodba IV Ips 29/2007 z dne 6. 12. 2007
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se plačilni nalog Postaje prometne policije Maribor spremeni tako, da se postopek zoper storilca I.K. ustavi.

[JEDRO]

Če je pregon zastaral ali če so podani drugi razlogi, ki izključujejo pregon (pravnomočno razsojena stvar), prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Postaja prometne policije Maribor (prekrškovni organ) je storilcu I.K. s plačilnim nalogom zaradi prekrška po točki b) sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) izrekla globo 250 evrov in 3 kazenske točke. Plačilni nalog je bil storilcu vročen po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) 28.10.2009. Istemu storilcu je prekrškovni organ zaradi istega prekrška izdal še plačilni nalog, ki mu je bil vročen 18.11.2009. Storilec zoper plačilna naloga ni vložil zahtev za sodno varstvo.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec M.V. Navaja, da je prekrškovni organ z izdajo plačilnega naloga zaradi istega prekrška kršil načelo ne bis in idem. Pravnomočno odločena stvar je tudi v okviru postopka o prekršku procesna ovira za procesno obravnavanje zadeve. Vrhovnemu sodišču predlaga, da postopek zoper I.K. ustavi, ker je prekrškovni organ z izpodbijanim plačilnim nalogom posegel v že pravnomočno razsojeno stvar in s tem kršil 31. in 158. člen Ustave Republike Slovenije (URS) in je podana kršitev iz 3. točke prvega odstavka 156. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilstva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu, ki je odgovoril, da z zahtevo za varstvo zakonitosti soglaša.

B. 4. Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari predstavlja temeljno človekovo pravico, ki jo zagotavlja tako ustava (31. člen URS) kot tudi Konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP, 4. člen 7. Protokola). Po določbi 31. člena URS nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen. Drugače kot Zakon o kazenskem postopku, ki to določbo ustave kot temeljno načelo vsebinsko prevzema v prvem odstavku 10. člena, ZP-1 takšne načelne prepovedi ne vsebuje.

5. Vrhovno sodišče je v sodbi IV Ips 29/2007 z dne 6. 12. 2007 odločilo, da je pravnomočno odločena stvar tudi v okviru postopka o prekršku procesna ovira za ponovno obravnavanje zadeve in zavezuje tako sodišče kot prekrškovni organ. V skladu z določbo 2. alineje četrtega odstavka 51. člena ZP-1 prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga, če je pregon zastaral ali če so podani drugi razlogi, ki izključujejo pregon. Pravnomočno razsojena stvar je razlog, ki izključuje pregon. Zakon o prekrških ureja postopek ob ugotovitvi, da je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno. Postopanje v pravnomočno odločeni zadevi predstavlja kršitev materialnih določb zakona (3. točka 156. člena ZP-1). Ta določba se v skladu s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1 uporablja tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo, v katerem sodišče ugodi zahtevi za sodno varstvo in spremeni odločbo prekrškovnega organa, če ugotovi, da je potrebno ob pravilni uporabi materialnih določb zakona spremeniti odločbo.

6. V obravnavanem primeru je Postaja prometne policije Maribor zoper I.K. izdala plačilni nalog zaradi prekrška po točki b) sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1 in mu izrekla globo 250 EUR ter 3 kazenske točke. Navedeni plačilni nalog, zoper katerega po podatkih spisa storilec ni vložil zahteve za sodno varstvo, je postal pravnomočen 6.11.2009. Isti prekrškovni organ je zoper istega storilca nato izdal še plačilni nalog, ravno tako zaradi prekrška po točki b) sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1, ki je postal pravnomočen 27.11.2009. Iz obeh plačilnih nalogov izhaja, da se nanašata na isti prekršek, ki ga je I.K. storil 15.6.2009, ko je z vozilom ... prekoračil največjo dovoljeno hitrost, ki je bila izmerjena v S. Na tej podlagi Vrhovno sodišče ugotavlja, da je prekrškovni organ z izpodbijanim plačilnim nalogom posegel v že pravnomočno odločeno zadevo in s tem kršil določbo 2. alineje četrtega odstavka 51. člena ZP-1 ter 31. in 158. člen URS, s čimer je podana kršitev materialnega zakona iz 3. točke prvega odstavka 156. člena ZP-1.

7. Vrhovno sodišče je zato zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in glede na naravo kršitve na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijani plačilni nalog spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca I.K. v zvezi s tem plačilnim nalogom ustavilo.