Court rejects request to change court because judge's past conduct doesn't affect current impartiality.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's request to transfer the case to a different court. The plaintiff argued that the presiding judge and all colleagues were biased due to the judge's prior handling of other cases involving the plaintiff. The court ruled that a judge cannot influence specific decisions and that past conduct does not constitute a valid reason for changing jurisdiction under the Code of Civil Procedure.
Regesto Legislator
Generato dall'IAArticle 67 of the Code of Civil Procedure; The fact that a court president previously presided over cases involving a party does not constitute a weighty reason for transferring jurisdiction, as a judge cannot influence decisions in specific cases and is bound by the Constitution and law to ensure impartiality.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IATesto completo
Tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na prvi stopnji ne predstavlja dejstvo, da je eno od zadev, v katerih nastopa tožnik, obravnaval predsednik sodišča, kateremu zaradi nepristranskosti ne zaupa več. Predsednik sodišča namreč ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah.
[OBRAZLOŽITEV]
Predlog se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
1. Tožnik v predlogu za določitev drugega sodišča za odločanje v tej zadevi, navaja, da je že predlagal izločitev razpravljajoče sodnice, vendar pa meni, da tudi predsednik okrajnega sodišča v njegovih zadevah sodi nepošteno in se nagiba na stran nasprotne stranke. Zaradi njega nepošteno delajo tudi vsi drugi sodniki sodišča, katerega predsednik je, saj delajo po navodilu šefa. Meni, da je na sodišču diskriminiran in so kršene njegove ustavno zagotovljene človekove pravice.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik s predlogom za delegacijo pristojnosti ne zasleduje primarnega namena, kateremu je ta institut namenjen (lažje oziroma smotrnejše postopanje v zadevi), temveč očitno meni, da so podani drugi tehtni razlogi za to. Pri tem izraža nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih postopkih, v katerih je nastopal kot pravdna stranka. Temu pa institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni
sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča, pač pa imajo stranke za odpravo takih nepravilnosti na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva po ZPP.
Tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na prvi stopnji tudi ne predstavlja dejstvo, da je eno od zadev, v katerih nastopa tožnik, obravnaval predsednik sodišča, kateremu zaradi nepristranskosti ne zaupa več. Predsednik sodišča namreč ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri uresničevanju svojih pravic pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi).
4. Ker tudi ostale navedbe o diskriminaciji tožnika ne predstavljajo tehtnih razlogov za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP, je
Vrhovno sodišče je predlog zavrnilo.