Sklep I R 86/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Okoliščina, da je toženec izvršitelj, ni tehtni razlog za določitev drugega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je predlagala odstop te pravdne zadeve z Okrajnega sodišča v A. na drugo okrajno sodišče. V zadevi P 43/97 in v tej zadevi se je Okrajno sodišče B. odpovedalo razpravljanju, ker je drugi toženec izvršitelj, ki opravlja izvršilna dejanja in tesno sodeluje s sodniki. Enake okoliščine obstajajo tudi za naslovno sodišče, saj je drugi toženec izvršitelj, razpravljajoči sodnik pa po službeni dolžnosti z njim tesno sodeluje, ko dela tudi kot izvršilni sodnik. Ker obstajajo okoliščine, ki bi zbudile dvom v nepristranskost sodišča, naj se zadeva odstopi drugemu sodišču, kjer povezava ne obstaja.

Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št.

26/99 do 2/2004) lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Tožničin predlog govori o dvomu v nepristranskost sodišča in se sklicuje na predodelitev zadeve z Okrajnega sodišča B. v zadevi opr. št. P 43/97 in v tej pravdni zadevi, ker je drugi toženec izvršitelj in sodeluje s sodniki, enake okoliščine pa naj bi obstajale tudi za Okrajno sodišče A. Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da tem trditvam ni pritrditi. V tej zadevi je bilo s sklepom opr. št. I R 26/97 z dne 10.7.1997 namesto Okrajnega sodišča B. za odločanje določeno Okrajno sodišče v A., ker je bil drugi toženec zaposlen kot sodni izvršitelj pri Okrajnem sodišču B. Sedaj pa so okoliščine drugačne, saj drugi toženec opravlja javno službo izvršitelja, ki je samostojna zasebna dejavnost in sicer na celotnem območju Republike Slovenije (7. in 280. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 - 16/2004). Drugi toženec torej ni zaposlen pri Okrajnem sodišču v A. Ni izključeno, da drugi toženec kot izvršitelj sodeluje s sodniki okrajnih sodišč, vendar gre za službene stike, ki ne morejo vplivati na sojenje v konkretnih zadevah, saj se morajo sodniki vselej vesti tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti. Dodatna varovalka je še sistem večstopenjskega sojenja. Za primer tesnejšega poznanstva pa je predviden postopek izločitve sodnika (70. člen ZPP). Glede na navedeno pavšalne trditve v predlogu o možni nepristranskosti sodišča ne morejo pomeniti tehtnega razloga, ki bi po 67. členu ZPP narekoval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Zato vrhovno sodišče predlogu tožeče stranke ni ugodilo.