Legislator Jurisprudence & Législation
Sklep II Ips 254/2004 ECLI:SI:VSRS:2005:II.IPS.254.2004 Généré par l'IA

Appeal dismissed because the disputed claim's value under Article 367(2) ZPP is under the 1 million SIT threshold.

Numéro de cause Sklep II Ips 254/2004
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a final judgment in a damages case. The applicant sought to challenge the rejected portion of the judgment, which amounted to approximately 1.059 million SIT, arguing it exceeded the statutory threshold for appeals. The court determined that the value of the disputed claim is calculated solely based on the principal amount, excluding capitalized interest, resulting in a value of 911,188 SIT. Consequently, the appeal was inadmissible as it targeted a final judgment against which no appeal is permitted under the relevant procedural law.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Article 367(2) of the Act on Civil Procedure; Article 374(2) of the Act on Civil Procedure: An appeal against a final judgment is inadmissible in property disputes if the value of the disputed part of the judgment does not exceed one million SIT, calculated by excluding capitalized interest from the principal claim.

Mots-clés

Généré par l'IA
civil procedure appeal value threshold limitation capitalized interest exclusion final judgment review inadmissible appeal créance contestée obligation divisible prestation partielle

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Article 367(2) of the Act on Civil Procedure
Article 374(2) of the Act on Civil Procedure
Article 377 of the Act on Civil Procedure
Article 39 of the Act on Civil Procedure
Article 165(1) of the Act on Civil Procedure
Article 154(1) of the Act on Civil Procedure
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru znaša vrednost izpodbijanega dela glavnega zahtevka le 911.188 SIT (izpodbijanih 1,059.303 SIT minus 148.115 SIT kapitaliziranih obresti). Pomeni, da izpodbijani del pravnomočne sodbe ne presega navedenega zakonskega praga 1,000.000 SIT. Revizija je tako vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti, in je zato nedovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

V tej odškodninski zadevi je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora toženka plačati tožniku 685.866,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.2002 dalje, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek glede zahtevanih 1,419.302,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od različnih zneskov in različnih datumov dalje.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožnikovi pritožbi in prvostopenjsko sodbo v zavrnilnem delu spremenilo tako, da mu je prisodilo odškodnino za negmotno škodo še v znesku 360.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.2002 dalje do plačila. V ostalem je to pritožbo kakor tudi toženkino pritožbo v celoti zavrnilo.

Proti tej sodbi je tožnik vložil revizijo, v kateri je označil na revizijski stopnji sporni znesek 1,059.303 SIT. Predlaga, naj se sodba v izpodbijanem zavrnilnem delu spremeni tako, da mu bodo poleg že prisojene odškodnine prisojene še odškodnina v navedenem znesku ter zakonske zamudne obresti od različnih zneskov in različnih datumov dalje.

Revizija je bila vročena toženki in tožencu, ki nanjo nista odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodno odločbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 11.2.2002 "ponovno" podal svoj tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval plačilo za nepremoženjsko škodo v višini 2,700.000 SIT. Od tega zneska je odštel revalorizirani znesek že plačane odškodnine v višini 742.945,90 SIT in tako zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 1,957.054,10 SIT. K temu je prištel obračunane toda neplačane zakonske obresti od plačanega dela nepremoženjske škode v višini 148.115 SIT. Tako je postavil končni zahtevek v višini 2,105.169,10 SIT. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 1,800.000 SIT, le-to pa je znižalo zaradi 20-odstotnega tožnikovega prispevka k škodi za 360.000 SIT, torej na 1,440.000 SIT. Od tega zneska je odštelo revalorizirano plačilo toženca tožniku v višini 754.132,20 SIT. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo tožnikovi pritožbi in zavzelo stališče, da njegovega prispevka k škodi ni in je tako prisojeno odškodnino zvišalo za 360.000 SIT, kar pomeni, da je bil toženec pravnomočno obsojen na plačilo 1,045.866,80 SIT.

Z revizijo izpodbija tožnik ves zavrnilni del pravnomočno razsojene stvari, torej zaokroženo 1.059.303 SIT. V tem znesku pa je zajet tudi zahtevek za plačilo omenjenih kapitaliziranih obresti v višini 148.115 SIT.

Za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v primeru denarnih zahtevkov je odločilna le vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti, tudi če so kapitalizirane, (in druge stranske terjatve) ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo izključno kot glavni zahtevek - torej kot osnovni in edini razlog za začetek pravde (39. člen ZPP).

V obravnavanem primeru znaša vrednost izpodbijanega dela glavnega zahtevka le 911.188 SIT (izpodbijanih 1,059.303 SIT minus 148.115 SIT kapitaliziranih obresti). Pomeni, da izpodbijani del pravnomočne sodbe ne presega navedenega zakonskega praga 1,000.000 SIT. Revizija je tako vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti, in je zato nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Ker je ni zavrgla že sodnica sodišča prve stopnje, je to moralo storiti revizijsko sodišče (377. člen ZPP).

Odločitev o priglašenih revizijskih stroških je zajeta z izrekom te odločbe (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).