Appeal dismissed because the value of individual claims in the lawsuit was not clearly defined.
Slovénie (SI)
Synthèse Legislator
Généré par l'IAThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by the first defendant against the final judgment declaring a sales contract void. The plaintiff had filed two distinct claims regarding different properties and buyers but only specified a total value of 1.5 million tolar without allocating amounts to each specific claim. The court ruled that because the value of the individual claim subject to review was not clearly determined, the appeal was inadmissible under the relevant procedural law.
Regeste Legislator
Généré par l'IAZakon o pravdnem postopku, drugi odstavek 367. člena; Appeal is inadmissible if the value of an individual claim is not determined.
Mots-clés
Généré par l'IADispositions légales citées
Généré par l'IADécisions connexes
Généré par l'IATexte complet
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Revizija ni dovoljena, če vrednost posameznega zahtevka ni določena.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je, med drugim, s sodbo tudi ugotovilo, da je nična kupoprodajna pogodba S 165/92 z dne 19.2.1992, sklenjena med prodajalcem E. p.o. in kupcem V. B., za trisobno stanovanje s površino 80,33 m2 v pritličju zgradbe v Ljubljani. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke glede navedene odločitve in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Proti sodbi pritožbenega sodišča s katero je postala pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča o ničnosti navedene pogodbe, je prva tožena stranka vložila revizijo.
Revizija ni dovoljena.
Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala dva zahtevka glede ničnosti različnih prodajnih pogodb (za različni stanovanji) in glede različnih kupcev. Tožbena zahtevka sta imela torej različno dejansko podlago in sta bila tudi uveljavljana proti več tožencem (sodišče prve stopnje je izdalo sklep o ločenem obravnavanju zahtevkov iz iste tožbe). V skladu z drugim odstavkom 41. člena Zakona o pravdnem postopku bi zato morala tožeča stranka opredeliti vrednost vsakega posameznega zahtevka. V tožbi je zgolj označena vrednost 1.500.000 tolarjev, pri čemer pa ni določeno ali se znesek nanaša na vsak zahtevek posebej, na oba zahtevka ali morda samo na enega od njiju.
Tožeča stranka tako ni določno opredelila sporne vrednosti v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki je posredno predmet revizije in je zato pravni položaj revidenta primerljiv s položajem v tistih premoženjskih sporih, pri katerih vrednost spora ni bila določena. Ustrezno ugotovitev vrednosti spornega predmeta bi lahko povzročila tudi tožena stranka tako, da bi pravočasno predlagala izdajo sklepa po tretjem odstavku 44. člena ZPP (pa tega ni storila). Zaradi navedenih razlogov v konkretnem primeru ni mogoče oceniti, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev in zato revizija ni dovoljena (drugi odstavek 367.
člena ZPP).