Legislator Jurisprudence & Législation
Sklep I R 30/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:I.R.30.2009 Généré par l'IA

Slovenian Supreme Court dismisses transfer of civil case due to lack of procedural efficiency despite police relationship claims.

Numéro de cause Sklep I R 30/2009
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request to transfer the civil case to a different court. The defendant argued that both parties were police officers from the same unit, creating a risk of bias among judges who frequently interacted with them. The court held that the defendant's reasons did not demonstrate that the proceedings would be easier elsewhere and dismissed the claim because police relationships cannot influence judicial independence.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 67. člen: The Supreme Court may transfer a case to another competent court if it is obvious that the proceedings would be easier there or if there are other significant reasons; however, claims based on personal relationships between police officers and judges do not constitute valid grounds for transfer as they do not affect procedural efficiency or judicial neutrality.

Mots-clés

Généré par l'IA
transfer of jurisdiction police officers judicial independence civil proceedings procedural efficiency bias concerns Supreme Court violence ou menace contre les autorités

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Razlogi, ki jih navaja toženec se ne nanašajo na to, da bi se lažje opravil postopek pred drugim sodiščem, temveč na druge tehtne razloge. Toda razlogi, ki jih navaja toženec, niso utemeljeni, saj gre za odnose med policisti, ki na sodišče ne morejo vplivati. Če sta se pravdni stranki ukvarjali s preganjanjem storilcev kaznivih dejanj, pa tudi ni verjetno, da bi pogosto sodelovali s sodniki pravdnega oddelka, ki je pristojno za odločitev s zadevi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je vložil tožbo, s katero zahteva plačilo odškodnine zaradi posega v njegovo čast in ugled. Navaja, da je toženec v pismu izjavil, da je kot takratni komandir PP T. prisilil državljanko, da je odstopila od kazenskega pregona, o čemer naj bi govorila vsa PU N., pa tudi domačini, saj je T. majhen kraj in se je novica hitro razširila.

2. Toženec je med pravdo predlagal določitev drugega sodišča in navedel, da sta bili obe pravdni stranki policista, razporejena v organizacijsko enoto PU N. - PP T., pri čemer je bil tožnik komandir, toženec pa je opravljal delo pomočnika komandirja. Oba sta se ukvarjala s pregonom kaznivih dejanj in sta sodelovala tudi s sodiščem v N. Medtem ko se je toženec leta 2006 upokojil, je bil tožnik prestavljen na PP N. Je zelo vpliven in ga poznajo vsi sodniki na sodišču v N. Zato meni, da je podan tehten razlog za določitev drugega sodišča, saj se noben sodnik ne bi želel zameriti tožniku policistu, pa tudi v percepciji javnosti bi bilo lahko omajano načelo nevtralnosti in neodvisnosti sodišča.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1) Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Razlogi, ki jih navaja toženec se ne nanašajo na to, da bi se lažje opravil postopek pred drugim sodiščem, temveč na druge tehtne razloge. Toda razlogi, ki jih navaja toženec, niso utemeljeni, saj gre za odnose med policisti, ki na sodišče ne morejo vplivati. Sodišče je neodvisen organ in ni verjetno, da bi se sodniki bali zameriti tožniku policistu. Če sta se pravdni stranki ukvarjali s preganjanjem storilcev kaznivih dejanj, pa tudi ni verjetno, da bi pogosto sodelovali s sodniki pravdnega oddelka, ki je pristojno za odločitev v zadevi.

---.---

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 - 45/2008.