Legislator Jurisprudence & Législation
Sklep II Ips 500/2003 ECLI:SI:VSRS:2004:II.IPS.41.2004 Généré par l'IA

Appeal rejected because interest claims were not main requests, keeping total value below the 1 million SIT threshold.

Numéro de cause Sklep II Ips 500/2003
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Supreme Court dismissed the appeal against the second instance court's decision regarding interest payments. The appellant sought additional compensation for non-material damage and interest, but the lower court had already rejected the main claim for 840,000 SIT. The court ruled that since interest was not filed as a main request, the total value of the contested judgment remained under the statutory threshold for appeals.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367. člen (2. odstavek); 377. člen: In property disputes not involving third-party rights, an appeal is only admissible if the value of the contested part of the final judgment exceeds one million SIT, where interest counts as part of the value only if claimed as a main request.

Mots-clés

Généré par l'IA
ZPP appeal threshold interest as main request property dispute value non-material damage supreme court review indemnité pour dommage subjectif droit à une couverture d'assurance plus étendue compensation de la différence

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367. člen (2. odstavek)
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 377. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 39. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 498. člen (1. odstavek)
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Proti pravnomočni sodni odločbi o obrestih, ki niso bile uveljavljene kot glavni zahtevek, revizija ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče druge stopnje je v premoženjskem sporu delno ugodilo pritožbi tožeče stranke proti sodbi sodišča prve stopnje tako, da ji je prisodilo višjo odškodnino z zakonskimi zamudnimi obrestmi in delno razveljavilo izpodbijano sodbo glede odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti in glede stroškov postopka, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek glede zneska 840.000 SIT z obrestmi, ki predstavlja odškodnino za nematerialno škodo.

Tožeča stranka v reviziji uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija v zavrnilnem delu glede glavnice 840.000 SIT ter glede zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine 1.580.000 SIT za čas od 11.5.1997 do 23.5.2001, ki znašajo 2.284.684 SIT. Predlaga, da vrhovno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožnici prisodi še odškodnino v znesku 840.000 SIT ter zakonske zamudne obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo 1.580.000 SIT za čas od 11.5.1997 do 23.5.2001.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Sodna odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana 24.5.2001 in se zato postopek nadaljuje v skladu z določbami o revizijskem postopku Zakona o pravdnem postopku, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št.

26-1210/99 z dne 15. aprila 1999 in pričel veljati 14.julija 1999 (interpretacija po nasprotnem razlogovanju prvega odstavka 498. člena navedenega zakona).

Revizija je bila vložena v premoženjskem sporu, ki nima narave spora iz tretjega odstavka 367. člena ZPP. V takšnem primeru je procesna predpostavka za dovoljenost revizije vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe, ki mora po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP presegati 1.000.000 SIT. Če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se upošteva samo vrednost glavnega zahtevka. Obresti se upoštevajo le, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek (39. člen ZPP). Tožnica s tožbo obresti ni uveljavljala kot glavni zahtevek in zato znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe izključno 840.000 SIT, ta znesek pa ne presega za dovoljenost revizije odločilnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Zato je revizijsko sodišče moralo zavreči nedovoljeno revizijo tožeče stranke na podlagi 377. člena ZPP.