Supreme Court rejects appeal; expropriation of agricultural land requires compensation as undeveloped construction land value.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Kadar je zemljišče, ki se zaradi gradnje avtoceste razlašča, pridobilo status nezazidanega stavbnega zemljišča že pred izdajo Uredbe Vlade RS o lokacijskem načrtu za avtocesto, je razlastitveni upravičenec dolžan lastniku zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino ali pa plačati odškodnino po cenitvi za nezazidljivo stavbno zemljišče.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je po predlogu predlagateljice razlastilo v njeno korist nepremičnine nasprotnih udeleženk s parcelami št..., ki so vpisane v vložku št... k.o... kot last sedaj že pokojnega F. B. Istočasno je predlagateljici naložilo, da nasprotnima udeleženkama za razlaščena zemljišča poleg že prejete akontacije v znesku 8,634.470 SIT plača še znesek 35,956.819 SIT. Pritožbo predlagateljice je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Predlagateljica vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sklepa sodišča druge stopnje tako, da ji dodatne odškodnine ne bo treba plačati, ali pa razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišči nižjih stopenj sta se postavili na pravno zmotno stališče, da je sporno zemljišče nezazidano stavbno zemljišče in priznali odškodnino zanj po cenah za stavbno zemljišče. Pri tem pa je pravno formalno bil razlaščenim zemljiščem spremenjen status iz kmetijskega v nezazidano stavbno zemljišče šele z uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina Klanec (uredba je bila objavljena v Ur. l. RS, št. 48/98). Pred sprejemom navedene uredbe je zemljišče služilo izključno kmetijski dejavnosti. Tega ne spremeni dejstvo, da sta Občina Sežana in njena naslednica Občina Hrpelje - Kozina sprejeli nekatere akte, ki določajo namensko rabo prostora. Zakon o kmetijskih zemljiščih v 2. členu definira kmetijsko zemljišče kot zemljišče, ki je primerno za kmetijsko pridelavo, pri čemer ima tak status tudi zemljišče v zaraščanju. Sprememba namembnosti spornega zemljišča v stavbno zemljišče je bila s strani predlagateljice plačana. Pri tem revizija opozarja na določbo 6. in 11. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih ter na dve odločitvi vrhovnega sodišča (opr. št. II Ips 239/98 in opr. št. II Ips 589/99), ki sta v podobnih primerih zavzeli stališče, ki se od stališča v izpodbijanem sklepu razlikuje. Po stališču revidentke je torej odločilno, da se vrednost zemljiščem, ki služijo kmetijski dejavnosti, ugotavlja na način, ki je predpisan za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč. Če bo predlagateljica morala plačati tako visoke odškodnine, se nacionalni program gradnje avtocest ne bo mogel izvajati v skladu s sprejetim planom.

Nasprotni udeleženki na revizijo nista odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija ni utemeljena.

Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ - Ur. l. RS, št. 44/97) v svojem 2. členu določa, da je nezazidano stavbno zemljišče tista zemljiška parcela, ki se nahaja na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov. Po določbi 14. člena ZSZ pa ima občina ali država predkupno pravico na takem stavbnem zemljišču.

Ugotovitev, ki je pretežno dejanske narave, ali sporna zemljišča predstavljajo nezazidano stavbno zemljišče v skladu z omenjeno zakonsko določbo, je torej pravno odločilna za določitev višine odškodnine ob razlastitvi. Za odvzeto nepremičnino mora v skladu z določbo prvega odstavka 24. člena ZSZ razlastitveni upravičenec lastniku zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino ali plačati odškodnino. Višina odškodnine za odvzeto nepremičnino se določa v skladu z določbo drugega odstavka 26. člena zakona. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da so sporna zemljišča še pred izdajo uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina - Klanec imela status nezazidanega stavbnega zemljišča na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Hrpelje - Kozina (Ur. l. RS, št. 22/95). Zato ni pomembno, v kakšnem stanju je zemljišče bilo ob izdaji uredbe; odločilno je, da je bilo opredeljeno kot nezazidano stavbno zemljišče, namenjeno za širitev naselja in njegove infrastrukture. Po določbi prvega odstavka 55. člena ZSZ se za prostorski plan štejejo prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Sporna zemljišča so torej pravnoformalno ob izdaji uredbe, ki se nanaša na izgradnjo avtoceste, bila nezazidana stavbna zemljišča. Pri tem ima po povedanem sodišče prve stopnje prav, ko ugotavlja, da ločitve planov na dolgoročne in srednjeročne novi Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1997 ne pozna.

V skladu z določbo 24. člena ZSZ bi torej morala predlagateljica nasprotnima udeleženkama kot razlastitveni upravičenec zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino, ali plačati odškodnino. Druga enakovredna nepremičnina pa je glede na opisano dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku na nižjih stopnjah, lahko le nezazidano stavbno zemljišče. Ker tega predlagateljica ni zagotovila, je dolžna plačati odškodnino v skladu s cenitvijo vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča, ne pa kmetijskega zemljišča - in sicer ne glede na to, da je v zemljiškem katastru sporno zemljišče še vedno navedeno kot kmetijsko. Sklicevanje revidenta na odločitvi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 589/99 in II Ips 239/98, je v tem pogledu zgrešeno: v obeh primerih je šlo namreč za razlastitev zemljišč, ki sta v času opredelitve s stališča statusa zemljišča zaradi gradnje ceste bili kmetijski zemljišči, ne pa nezazidani stavbni zemljišči.

Nasprotna udeleženca sta torej upravičena do odškodnine po cenitvi vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča. V tem okviru revizijsko sodišče v celoti sprejema pravno razlago izpodbijanega sklepa, da se določbe 6. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih uporabljajo glede odškodnine zaradi spremembe namembnosti zemljišča po 11. členu tega zakona, kar pa je za odločitev v tem postopku, ko se določa odškodnina zaradi razlastitve, nepomembno.

Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo na podlagi določbe 378. člena ZPP.