Legislator Jurisprudence & Législation
Sklep II Ips 156/2001 ECLI:SI:VSRS:2001:II.IPS.156.2001 Généré par l'IA

Appeal dismissed because the disputed property value of 600,000 SIT falls below the 1,000,000 SIT threshold for appeal admissibility.

Numéro de cause Sklep II Ips 156/2001
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by the tenant against the first-instance eviction order. Although the tenant argued for the appeal's admissibility, the court determined that the disputed property value of 600,000 SIT did not meet the statutory threshold of 1,000,000 SIT required for appeals in property disputes. Consequently, the appeal was declared inadmissible under the relevant provisions of the Code of Civil Procedure, and the original eviction judgment remained in force.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Article 367, paragraph 2 of the Code of Civil Procedure; Article 377 of the Code of Civil Procedure: An appeal in a property dispute is admissible only if the value of the disputed subject matter exceeds one million tolar; otherwise, the appeal is inadmissible.

Mots-clés

Généré par l'IA
appeal admissibility threshold property dispute value eviction order enforcement Code of Civil Procedure inadmissible appeal vie séparée impératif de disponibilité séquestrabilité

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Article 367, paragraph 2 of the Code of Civil Procedure
Article 377 of the Code of Civil Procedure
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker celotna vrednost spornega predmeta ne dosega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, ta ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku prvotožnice in naložilo tožencema, da se morata izseliti iz stanovanja, v katerem stanujeta, in ga praznega oseb in stvari izročiti drugotožnici.

Zavrnilo pa je identični tožbeni zahtevek drugotožnice ter odločilo še o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper tako pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno revizijo in uveljavlja vse revizijske razloge ter se pri tem sklicuje na razloge, ki jih je navajala v pritožbi.

V postopku, ki je bil opravljen po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Pravdni postopek v tej zadevi se je začel po določbah ZPP iz leta 1977, dokončal pa skladno z določbama 501. in 503. člena ZPP po novem zakonu. Pri odločanju o dovoljenosti izrednega pravnega sredstva je zato treba prav tako uporabiti določbe ZPP iz leta 1999.

V drugem odstavku 367. člena ZPP je določeno, da je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 tolarjev. Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta v tožbi označila s 600.000,00 SIT. Ker celotna vrednost spornega predmeta ne dosega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, ta ni dovoljena.

Revizijsko sodišče je moralo nedovoljeno revizijo zavreči skladno s 377. členom ZPP.