Legislator Jurisprudence & Législation
Sodba VIII Ips 435/2009 ECLI:SI:VSRS:2010:VIII.IPS.435.2009 Généré par l'IA

Work injury claim dismissed; disability requires proven work capacity reduction, not just injury or health change.

Numéro de cause Sodba VIII Ips 435/2009
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's revision against a final decision denying disability benefits following a work-related injury. The appellant argued that any health change after a work injury automatically constituted disability, but the court held that a reduction in work capacity must be specifically established. Consequently, the court affirmed that recognizing rights under work injury insurance depends on meeting additional statutory conditions beyond the mere occurrence of the injury.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

ZPIZ-1 60. člen; ZPP 370. člen, 371. člen, 378. člen: A work-related injury alone does not constitute disability; the reduction in work capacity must be objectively determined, and recognition of insurance rights depends on fulfilling all statutory conditions.

Mots-clés

Généré par l'IA
work injury disability work capacity reduction social insurance rights revision procedure medical expert opinion ZPIZ-1 regulation supreme court review degré d'invalidité

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
ZPIZ-1 60. člen
ZPP 370. člen
ZPP 371. člen
ZPP 378. člen
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Zmotno je tožnikovo prepričanje, da za invalidnost in za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zadoščata že dejstvo poškodbe pri delu in vsakršna sprememba v zdravstvenem stanju zaradi tega. Pomembna je vsaj še ugotovitev, ali je in koliko zaradi tega zmanjšana zmožnost za delo. Na podlagi ugotovljene invalidnosti je priznanje pravic iz naslova invalidskega zavarovanja odvisno še od izpolnjevanja drugih predpisanih pogojev, glede na to, za kakšno podlago zavarovanja gre.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo dokončne odločbe tožene stranke, za razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu oziroma do dela v skrajšanem delovnem času in do delne pokojnine. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega na obeh invalidskih komisijah pri toženi stranki, potrjenega tudi z mnenjem sodnega izvedenca, izhaja, da je pri tožniku prišlo le do majhnih sprememb v zdravstvenem stanju, ko si je pri delu poškodoval desno roko oziroma komolec. Z izvedenskim mnenjem se je strinjala tako tožena stranka kot tožnik, ki nanj ni imel pripomb. Pri tožnikovem delu ni obremenitev, da bi moral dvigovati bremena, težja od 40 kg, kar bi po mnenju izvedenca lahko počel le s povečanimi napori. Vsaka sprememba zdravstvenega stanja ni tudi že invalidnost, poleg invalidnosti pa bi tožnik za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja moral izpolnjevati tudi druge pogoje kot zavarovanec po 15. členu ZPIZ-1.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so protispisni zaključki sodišča, saj je dokazan temelj za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki izvira iz poškodbe pri delu in posledično temu okvarjeno zdravje ter zmanjšana zmožnost za delo. Zaradi tega je tožnik nezmožen za delo in od nastanka poškodbe dejansko ni delal niti ni bil zaposlen. Obstaja neskladje med ugotovljenimi dejstvi in zaključki sodišča in zdravstveno dokumentacijo.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

6. Katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka uveljavlja, tožnik izrecno ne navede, zato v tem delu izpodbijane sodbe niti ni mogoče preizkusiti. Revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Vse revizijske navedbe se nanašajo izključno na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča druge in prve stopnje. Morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s tem tožnik ne navaja.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje jasno izhaja, da pri tožniku ni podana invalidnost, kot jo opredeljuje ZPIZ-1 v 60. členu. Že obe nižji sodišči sta dovolj jasno odgovorili na tožnikovo zmotno prepričanje, da za invalidnost in za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, zadoščata že dejstvo poškodbe pri delu in vsakršna sprememba v zdravstvenem stanju zaradi tega. Pomembna je vsaj še ugotovitev ali je in koliko zaradi tega zmanjšana zmožnost za delo. Na podlagi ugotovljene invalidnosti pa je priznanje pravic iz naslova invalidskega zavarovanja odvisno še od izpolnjevanja drugih predpisanih pogojev, glede na to, za kakšno podlago zavarovanja gre.

9. Glede na ugotovljeno dejansko stanje (ki ni več predmet revizijske presoje) je izpodbijana sodba pravilna. Sodišči ugotovilo vsa odločilna dejstva, pomembna za odločitev o tem, ali pri tožniku gre za invalidnost ali ne. Sodišče je odločilo ob upoštevanju medicinske dokumentacije, na podlagi zaslišanja tožnika samega in predvsem na podlagi strokovnega mnenja sodnega izvedenca medicinskega stroke, na katerega tožnik ni imel pripomb. Tako sodni izvedenec kot sodišče sta upoštevala tudi opis delovnega mesta oziroma dela, kot ga je navedel tožnik.

10. Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani in je ob ugotovljenem dejanskem stanju izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.