Appeal dismissed because mere value claim in appeal brief does not meet statutory appeal conditions.
Slovénie (SI)
Synthèse Legislator
Généré par l'IAThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by the first plaintiff against a final administrative court decision. The plaintiff argued for the appeal's admissibility solely by citing the dispute value in the opening section of the brief without addressing statutory requirements. The court ruled that merely stating the value is insufficient and that the appellant failed to demonstrate any of the specific conditions for allowing an appeal under the Administrative Dispute Resolution Act.
Regeste Legislator
Généré par l'IAZUS-1 83. člen 2. odstavek; ZUS-1 89. člen: An appeal is inadmissible if the appellant fails to substantiate any statutory condition for its allowance, as mere citation of the dispute value without further justification is legally insufficient.
Mots-clés
Généré par l'IADispositions légales citées
Généré par l'IAJurisprudence citée
Généré par l'IADécisions connexes
Généré par l'IATexte complet
I. Revizija se zavrže.
II. Prvo tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Zgolj navedba vrednosti spora (punctuma) v uvodnem delu revizije, brez kakršnekoli navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvi tožnik je zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo po odvetnici dne 18. 3. 2008 vložil revizijo. Priglaša stroške revizijskega postopka.
2. Revizija ni dovoljena.
3. S pravnomočno sodbo, ki jo z revizijo izpodbija prvo tožnik, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo prvega tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 31. 5. 2007. Upravna enota Tržič je z dopolnilno odločbo z dne 19. 11. 2003, med drugim odločila, da je Slovenska odškodninska družba, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SOD), dolžna upravičencem izročiti odškodnino v obliki obveznic SOD, vsakomur v višini 228.573,86 DEM za tam navedeno podržavljeno premoženje v vrednosti 914.295,54 DEM, vsakomur do 1/4. Tožena stranka je z navedeno odločbo ugodila pritožbi SOD zoper navedeno dopolnilno odločbo in spremenila višino 228.573,86 DEM v pravilno višino 7.739,17 DEM ter vrednost 914.295,54 DEM v pravilno vrednost 30.956,71 DEM.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Revident v reviziji niti neposredno niti opisno ne navaja, pa tudi sicer ne izkaže, kateri pogoj za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, zato njegova revizija ni dovoljena. Zgolj navedba vrednosti spora (punctuma) v uvodnem delu revizije (114.286,93 EUR oziroma 457.147,77 EUR), brez kakršnekoli navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
6. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega izmed pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
7. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.