Court dismisses creditor's appeal, upholding that a debtor's objection regarding statute of limitations is a legally significant fact.
Slovénie (SI)
Synthèse Legislator
Généré par l'IAThe Second Instance Court rejected the creditor's appeal and confirmed the first-instance court's decision to revoke the enforcement order. The creditor argued the first court erred by not applying the five-year general limitation period, while the debtor claimed he owned no assets. The court ruled that the debtor's assertion of limitation is a legally significant fact capable of leading to the rejection of the claim, thus validating the objection.
Regeste Legislator
Généré par l'IAZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): A debtor's objection asserting the statute of limitations is a legally significant fact if it could result in the rejection of the creditor's claim.
Mots-clés
Généré par l'IADispositions légales citées
Généré par l'IADécisions connexes
Généré par l'IATexte complet
Pritožba upnika se zavrne in p o t r d i
izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Trditev, da so upnikove terjatve zastarale je nedvomno trditev o takem pravno pomembnem dejstvu, ki bi, v kolikor bi se izkazal za resnično, lahko imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi opr. št. VL z dne 9.4.2008 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor.
Zoper ta sklep se je pritožil upnik in predlagal njegovo razveljavitev, podrejeno pa spremembo tako, da se ugovor zavrne. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da je dolžnikov ugovor obrazložen, saj ni upoštevalo pet letni splošni zastaralni rok v katerem lahko terjatev zapade (prav: zastara). Tudi ne drži dolžnikova trditev, da ni lastnik nikakršnega premoženja. Prepričan je, da prave podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi v konkretnem primeru ni najti.
Pritožba ni utemeljena.
Ugovor dolžnika je utemeljen, kadar dolžnik v njem dokazno podprto navede dejstva, ki so pravno pomembna, to pa so tista, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Dolžnik je v obravnavanem primeru poleg pravno nepomembnih dejstev navedel tudi, da uveljavlja upnik plačilo terjatve na podlagi šestih računov v skupni višini 3.798,81 EUR s pp, čeprav je njegova terjatev že zastarala, zaradi česar ugovarja zastaranje. Trditev, da so upnikove terjatve zastarale je nedvomno trditev o takem pravno pomembnem dejstvu, ki bi, v kolikor bi se izkazal za resnično, lahko imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, zlasti, ker sta v obravnavanem primeru tako upnik kot dolžnik gospodarska subjekta in ker je iz samega predloga za izdajo izvršbe na podlagi verodostojne listine razvidno, da uveljavlja upnik plačilo računov, ki naj bi zapadli v drugi polovici leta 2004. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).