Legislator Jurisprudence & Législation
VDS sklep Pdp 528/2001 ECLI:SI:VDSS:2002:VDS.PDP.528.2001 Généré par l'IA

Appeal dismissed; withdrawal of claim bars re-litigation in appeal; res judicata requires dismissal of duplicate claims.

Numéro de cause VDS sklep Pdp 528/2001
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's decision to terminate the proceedings regarding the reinstatement claim and reject the duplicate wage claim. The plaintiff withdrew the reinstatement suit, which legally extinguishes the ability to re-litigate that specific issue in the appeal, while the wage claim was barred because it had already been finally decided in a prior judgment. Consequently, the court confirmed the lower court's rulings based on procedural withdrawal and the principle of res judicata.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 339. člen 2. odstavek; 188. člen 3. odstavek; 365. člen: Withdrawal of a claim prevents its reassertion in an appeal against a termination order, and claims already finally adjudicated must be dismissed to avoid procedural violations.

Mots-clés

Généré par l'IA
withdrawal of claim res judicata procedural withdrawal duplicate claim termination of proceedings final judgment appeal dismissal litige d'assurances sociales

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
339. člen 2. odstavek Zakona o pravdnem postopku
188. člen 3. odstavek Zakona o pravdnem postopku
365. člen Zakona o pravdnem postopku
366. člen Zakona o pravdnem postopku
350. člen 2. odstavek Zakona o pravdnem postopku

Jurisprudence citée

Généré par l'IA
opr.št. Pd 829/97
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

1. Tožnik je umaknil tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek za vrnitev na delo. Če je tožba umaknjena, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena in se lahko znova vloži, ni pa mogoče zahtevka, glede katerega je bila tožbo umaknjena, ponovno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka. 2. Tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva oz. ni zahteval razveljavitve sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu, zato ni nobene pravne podlage za uveljavljanje denarnih zahtevkov za čas po prenehanju delovnega razmerja. 3.Kadar sodišče ugotovi, da je o stvari že pravnomočno razsojeno, mora tožbo zavreči. Če sodišče odloči o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik tožbe zaradi vrnitve na delo in plačilo plač ter v tem delu ustavilo postopek v tem individualnem delovnem sporu (1. odstavek izreka sklepa) ter zavrglo tožbo zaradi plačila 559.835,10 SIT s pp (2. odstavek izreka sklepa). Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da sklep ni izdan v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. Tožnik vztraja pri tožbi z dne 9.11.1999 ter dopolnitvi tožbe z dne 8.9.2000, razen v delu, ki se nanaša na zahtevek za vrnitev na delo.

Meni, da mu zahtevana razlika v plači z zamudnimi obrestmi pripada, oz. da mu pripadajo zamudne obresti od odpravnine, ki mu je bila izplačana šele v septembru 2000, čeprav je obveznost nastala že leta 1997. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da do tožnika nima nobenih obveznosti več, ker je prejel odpravnino zaradi neutemeljene razrešitve z mesta direktorja z zakonitimi zamudnimi obrestmi. V zvezi z odločbami o prerazporeditvi ter o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka pa se tožnik po prejemu sklepa o prenehanju delovnega razmerja ni pritožil na delovno sodišče. Zato so postali sklepi pravnomočni in so postopki zaključeni.

Tožnik v odgovoru na odgovor na pritožbo vztraja pri svojih zahtevkih za plačilo nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ter zahteva tudi plačilo treh povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih, ker mu delovno razmerje ni zakonito prenehalo. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350.

člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Prvostopenjsko sodišče je sprejelo pravilno odločitev v obravnavanem individualnem delovnem sporu. Tožnik je, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 19.9.2000, umaknil tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek za vrnitev na delo in plačilo razlike v plači v skupnem znesku 1.663.833,70 SIT z zamudnimi obrestmi (ker ni vložil tožbe na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja v letu 1997).

Zato je prvostopenjsko sodišče umik tega dela tožbe vzelo na znanje in postopek ustavilo. Odločitev v 1. odstavku izreka sklepa je torej skladna s 3. odstavkom 188. člena ZPP, ki določa, da izda sodišče sklep o ustavitvi postopka, če je tožba umaknjena. Če je tožba umaknjena, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena in se lahko znova vloži, ni pa mogoče zahtevka, glede katerega je bila tožbo umaknjena, ponovno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka, kot zmotno meni pritožba. Čeprav zaradi umika tožbe o tožbenem zahtevku po vsebini ni več mogoče odločati, pritožbeno sodišče pripominja, da tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva oz. ni v prekluzivnem 15-dnevnem roku zahteval razveljavitve sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu.

Zato mu je delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi sklepov tožene stranke z dne 22.9.1997 ter 28.10.1997, to pa pomeni, da ni nobene pravne podlage za uveljavljanje denarnih zahtevkov za čas po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi plačila 559.835,10 SIT z zamudnimi obrestmi. Kadar sodišče ugotovi, da je o stvari že pravnomočno razsojeno, mora tožbo zavreči. Če sodišče odloči o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 12. točke 2. odstavka 339.

člena ZPP. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da gre v obravnavanem primeru za zahtevek, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, je pravilna, saj je iz spisa prvostopenjskega sodišča opr.št. Pd 829/97 razvidno, da je bilo o zahtevku za plačilo odpravnine v znesku 559.835,10 SIT odločeno s pravnomočno sodbo opr.št. Pd 829/97 z dne 24.6.1999 (z navedeno sodbo je bil ta zahtevek zavrnjen). Ker niso podani razlogi, iz katerih se sklep izpodbija, niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365.

čl. ZPP).