Legislator Jurisprudence & Législation
VDS Sodba Pdp 545/2000 ECLI:SI:VDSS:2001:VDS.PDP.545.2000 Généré par l'IA

Appeal dismissed; employer bears burden to prove annual leave advance payment was made.

Numéro de cause VDS Sodba Pdp 545/2000
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appellate court dismissed the employer's appeal, upholding the first-instance judgment that ordered the employer to pay an annual leave advance. The employer argued that evidence showed funds were withdrawn and envelopes distributed, but failed to prove direct personal delivery to the employee. The court ruled that without explicit testimony confirming personal receipt or direct proof of payment, the burden of proof remained unmet, justifying the original award.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

44. člen SKPG; 1. točka 44. člena SKPG - Ur.l. RS št. 39/93: The employer bears the burden of proof to demonstrate that an advance payment for annual leave has been made to the employee; failure to provide direct evidence of personal delivery or payment results in a finding that the obligation remains unpaid.

Mots-clés

Généré par l'IA
annual leave advance burden of proof employer liability payment evidence labor dispute appeal direct delivery employee entitlement recours de l'assureur

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
1. točka 44. člena SKPG - Ur.l. RS št. 39/93
Ker je bil tožnik do regresa za letni dopust za leto 1996, glede na zaposlitev pri toženi stranki, upravičen (1. točka 44. člena SKPG - Ur.l. RS št. 39/93), je sodišče tožnikovemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Dokazno breme, da je bil delavcu regres za letni dopust izplačan, je na delodajalcu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu zahtevku za plačilo zneska 75.000,00 SIT iz naslova regresa za letni dopust za leto 1996, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1996 dalje do plačila in zahtevku za povrnitev stroškov postopka. Pri tem je ponovno ugotovilo, da je bil tožnik v letu 1996 pri toženi stranki upravičen do regresa za letni dopust in da tožena stranka ni izkazala, da bi bil ta regres tožniku plačan. Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka, formalno iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka, podrejeno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V obrazložitvi pritožbe dejansko graja le dokazni zaključek tožene stranke, češ da bi moralo priti sodišče na podlagi izvedenih dokazov do zaključka, da je bil sporni regres tožniku že izplačan. Pritožba ni utemeljena. Prvostopno sodišče na podlagi izvedenih dokazov ni šlo mimo tega, da je tožena stranka v januarju 1997 iz svojega računa dvignila določen znesek gotovine za izplačilo regresa za letni dopust svojim delavcem. Prav tako ni spregledalo izpovedbe s strani tožene stranke predlagane priče B. Š., da je videl, da je predstavnik tožene stranke nekega dne v januarju 1997 delil delavcem kuverte in mu je bilo ustno pojasnjeno, da je v teh kuvertah regres za letni dopust.

Ker pa ta priča ni mogla izrecno potrditi, da bi bila takšna kuverta vročena tudi tožniku osebno in ker tožena stranka tudi z drugimi dokazi ni dokazala neposrednega izplačila regresa tožniku, je prvostopno sodišče utemeljeno in pravilno zaključilo, da izplačilo spornega regresa tožniku ni bilo izkazano. Ker je bil tožnik do regresa za letni dopust za leto 1996, glede na zaposlitev pri toženi stranki, upravičen (1. točka 44. člena SKPG - Ur.l. RS št. 39/93), je sodišče tožnikovemu zahtevku utemeljeno ugodilo. Glede na povedano in glede na to, da pritožbeno sodišče v postopku na prvi stopnji ni zasledilo niti zatrjevane bistvene kršitve, niti drugih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ob takem izidu pritožbenega postopka tožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.