Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep III Cp 2088/2000 ECLI:SI:VSLJ:2001:III.CP.2088.2000 Généré par l'IA

Appeal court dismisses debtor's objection to wage garnishment, confirming seizure up to 2/3 of salary while protecting minimum wage.

Numéro de cause VSL sklep III Cp 2088/2000
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appeal court dismissed the debtor's objection and confirmed the first-instance court's decision to allow wage garnishment. The debtor argued that her salary was already encumbered by two other agreements, but the court held that such encumbrances are irrelevant at the approval stage. The court ruled that the statutory limit of 2/3 of the salary must be respected to ensure the debtor retains at least the minimum wage, regardless of other existing debts.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

1. tč. 2. odst. 102. čl. ZIZ; 3. odst. 58. čl. ZIZ; In the enforcement phase, a creditor may seize up to two-thirds of the debtor's salary, provided the debtor retains at least the minimum wage, and the existence of other encumbrances on the salary is not relevant at this stage.

Mots-clés

Généré par l'IA
wage garnishment enforcement proceedings minimum wage protection salary seizure creditor's rights ZIZ enforcement appeal court decision créance contestée

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

s k l e n i l o : Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnikovi stroški odgovora na ugovor se odmerijo na 45.197,00 SIT in so nadaljnji izvršilni stroški.

[JEDRO]

Izvršilno sodišče je izvršbo dovolilo v skladu z določilom 1. tč. 2. odst. 102. čl. ZIZ, torej je za izterjavo upnikove denarne terjatve seglo na dolžničino plačo do 2/3 vendar tako, da ji ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. V fazi dovolitve izvršbe ni pomembno, ali je morda dolžnikova plača že obremenjena z drugimi obveznostmi, pač pa bo to lahko upoštevno šele v nadaljnjui fazi izvršbe pri določitvi vrstnega reda zastavnih pravic večih upnikov.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je dovolilo predlagano izvršbo za izterjavo denarne terjatve upnice z rubežem 2/3 plače, ki jo dolžnica prejema pri R... d.d. tako, da dolžnici ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. Dolžnica je zoper sklep pravočasno ugovarjala. Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da ima dolžnica plačo že obremenjeno po dveh pogodbah, ki ju v dokaz prilaga. V odgovoru na ugovor upnik navaja, da se je upnica namerno čezmerno zadolžila po nastanku izvršilnega naslova, kar predstavlja zlorabo pravice. Sicer pa tudi ni razvidno, da bi dolžnica odplačevala posojilo od plače. Predlaga zavrnitev njenega ugovora. Izvršilno sodišče je dolžničin ugovor v skladu s 3. odst. 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevnaju ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Izvršilno sodišče je izvršbo dovolilo v skladu z določilom 1. tč.

2. odst. 102. čl. ZIZ, torej je za izterjavo upnikove denarne terjatve seglo na dolžničino plačo do 2/3 vendar tako, da ji ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. V fazi dovolitve izvršbe ni pomembno, ali je morda dolžnikova plača že obremenjena z drugimi obveznostmi (zaradi drugih izvršb na plačo dolžnika ali zaradi izplačilne prepovedi z dolžnikovo privolitvijo), pač pa bo to lahko upoštevno šele v nadaljnji fazi izvršbe pri določitvi vrstnega reda zastavnih pravic večih upnikov. Ugovor dolžnice torej ni utemeljen, saj je pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 55. čl. ZIZ). Zato je njen ugovor zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ). Upnikov odgovor na ugovor je bil torej utemeljen, zato mu je pritožbeno sodišče priznalo stroške v zvezi z njim in obenem odločilo, da so to nadaljnji izvršilni stroški (5.odst. 38.čl. ZIZ).