Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep II Cpg 978/2000 ECLI:SI:VSLJ:2001:II.CPG.978.2000 Généré par l'IA

Appeal dismissed; court ruled plaintiff must pay enforcement costs, not the court, per ZIZ Article 38.

Numéro de cause VSL sklep II Cpg 978/2000
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The High Court in Ljubljana dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's order for the creditor to pay an additional advance for enforcement costs. The creditor argued that since the court had not yet commenced enforcement after two years, the court should advance the remaining balance, noting a prior partial advance had been refunded. The court rejected this, citing clear statutory provisions that mandate the creditor to cover enforcement costs upfront and confirming the calculated amount was legally correct based on the debt value and tariff rules.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Article 38 of the Enforcement and Security Act (ZIZ); Article 365(2) of the Civil Procedure Act (ZPP): The creditor is legally obligated to advance enforcement costs from their own funds, and the court has no authority to advance these costs or reduce the required advance based on procedural delays.

Mots-clés

Généré par l'IA
enforcement costs advance payment creditor liability ZIZ Article 38 civil procedure appeal enforcement tariff court advance prestations indûment perçues

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na jasna zakonska določila 38. čl. ZIZ ni pravne podlage, da bi se predujem za stroške izvršitelja zalagal iz sredstev sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo za izvršitelja M. T. iz Kranja ter naložilo upniku, da v roku 8 dni založi še 12.000,00 SIT predujma za stroške izvršitelja. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je predujem za izvršitelja v znesku 5.000,00 SIT že založil. Ker sodišče kljub temu v dveh letih še ni pristopilo k opravljanju izvršbe, naj se postopek nadaljuje v breme in na račun sodišča, podrejeno pa predlaga, da se upniku naloži v plačilo le razlika med seštevkom že vplačanega zneska predujma 5.000,00 SIT in zamudnih obresti od dneva vplačila tega zneska do izdaje sklepa pritožbenega organa, ter zahtevanim zneskom 12.000,00 SIT.

Pritožba ni utemeljena. Po določilih 1. odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršilne stroške plača najprej upnik. Predujem za stroške za opravo izvršbe mora v postavljenem roku nakazati na izvršiteljev račun (2. odst. 38. čl. ZIZ). Med stroške za opravo izvršbe, ki jih mora pred začetkom opravljanja izvršbe založiti upnik, spadajo tudi stroški dela izvršiteljev, to je plačilo izvršiteljskih storitev (prim.

1. in 2. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom - v nadaljevanju: Pravilnik). Glede na zgoraj citirane jasne in nedvoumne zakonske določbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni pravne podlage za pritožbeni predlog, naj predujem za stroške založi sodišče. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je upnik dne 21.5.1998 založil 5.000,00 SIT predujma za opravo izvršbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil položeni predujem po odredbi sodišča prve stopnje z dne 15.5.2000 dne 24.5.2000 vrnjen upniku (odredba in poročilo na list.

št. 13), zato je neutemeljen pritožbeni predlog, naj se mu naloži plačilo zmanjšanega zneska predujma. Ob tem pritožbeno sodišče še pripominja, da je sodišče prve stopnje višino predujma odmerilo pravilno. Ob upoštevanju vrednosti glavnice 22.400,00 SIT ter vrednosti izvršiteljske točke 40,00 SIT (3. odst. 3. čl. Pravilnika) znaša vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi 560 točk in spada v tretji tarifni razred tar. št. 1 Pravilnika (do 750 točk). Po 11. čl. Pravilnika sodišče določi višino predujma za plačilo izvršiteljskih storitev najmanj v višini 150 % cene storitev po tar.

št.

1. Glede na ceno storitve v tretjem tarifnem razredu tar. št. 1 200 točk znaša minimalni predujem po 11. čl. Pravilnika 200 točk x 150 % x 40,00 SIT = 12.000,00 SIT, prav toliko pa je prvostopenjsko sodišče tudi naložilo upniku v plačilo. Glede na vse povedano je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, upnikova pritožba pa neutemeljena. Ker sodišče druge stopnje tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.