Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep II Cpg 869/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.869.2000 Généré par l'IA

Appeal allowed: Court permits creditor to request enforcement on movable property only if seizure of bank accounts fails.

Numéro de cause VSL sklep II Cpg 869/2000
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Admis (Allowed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appellate court granted the creditor's appeal and revoked the first-instance judgment that appointed an enforcement officer for movable property. The creditor had argued that their request for enforcement should be conditional, targeting bank accounts first and movable property only if the former failed. The court ruled that while creditors typically request multiple enforcement methods simultaneously, there is no legal barrier to requesting them sequentially to prevent double payment. Consequently, the first-instance decision was deemed irregular and the case remanded for enforcement on bank accounts exclusively.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

3. odst. 182. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ; There is no legal prohibition against a creditor requesting enforcement measures in a specific order, and such a request is in the debtor's interest as it prevents multiple payments of the same debt.

Mots-clés

Généré par l'IA
enforcement measures sequential request bank account seizure movable property double payment prevention enforcement officer appointment conditional enforcement exhérédation d'un insolvable

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Ni nobene zakonske ovire, da upnik ne bi sredstev izvršbe predlagal podredno, torej tako, da sodišče ugodi naslednjemu predlaganemu izvršilnemu sredstvu samo, če izvršba s prej predlaganim ni uspešna. Takšen upnikov predlog je nenazadnje tudi v korist dolžniku, saj je z zaporedno uporabo sredstev izvršbe preprečena možnost, da bi upnik prišel do večkratnega poplačila svoje terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za izvršitelja določilo B. M. ter upniku naložilo, da v 8 dneh založi predujem za stroške izvršitelja za rubež ter prvo in drugo dražbo premičnih stvari. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je primarno predlagal izvršbo na sredstva na dolžnikovih računih, šele podrejeno pa izvršbo premičnine. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so upnikove pritožbene trditve pravilne. Iz predloga za izvršbo z dne 10.2.2000 je jasno razvidno, da je upnik kot primarno izvršilno sredstvo predlagal rubež denarnih sredstev na dolžnikovem žiro računu, šele v primeru, če na dolžnikovem žiro računu ne bi bilo denarja, pa naj se podrejeno dovoli izvršba na dolžnikove premičnine (list.

št. 3). Upnik praviloma predlaga opravo izvršbe z več izvršilnimi sredstvi hkrati (izbor sredstev je sicer omejen na v 30. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ taksativno našteta sredstva), zato praviloma sodišče pristopi k opravljanju izvršbe z vsemi predlaganimi izvršilnimi sredstvi hkrati. Vendar ni nobene zakonske ovire, da upnik ne bi sredstev izvršbe predlagal podredno, torej tako, da sodišče ugodi naslednjemu predlaganemu izvršilnemu sredstvu samo, če izvršba s prej predlaganim ni uspešna (prim.

3. odst. 182. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Takšen upnikov predlog je nenazadnje tudi v korist dolžniku, saj je z zaporedno uporabo sredstev izvršbe preprečena možnost, da bi upnik prišel do večkratnega poplačila svoje terjatve. Ker iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bila izvršba na sredstva na dolžnikovih žiro računih neuspešna, je sklep sodišča prve stopnje o imenovanju izvršitelja (katerega sodelovanje pri izvršbi na sredstva na dolžnikovih računih pri organizacijah za plačilni promet ni potrebno) ter naložitvi predujma za stroške premičninske izvršbe preuranjen in zato nepravilen, s takšno odločitvijo pa je sodišče prve stopnje tudi prekršilo načelo odločanja v mejah postavljenih zahtevkov (2.

čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), kar je bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve. Zato je sodišče druge stopnje upnikovi pritožbi na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. V nadaljevanju postopka naj se sodišče prve stopnje omeji na opravljanje izvršbe na sredstva na dolžnikovih računih, šele v primeru, če in ko ta izvršba ne bi bila uspešna, pa naj začne z opravljanjem premičninske izvršbe.