Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep I Cpg 1466/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.1466.99 Généré par l'IA

Appeal dismissed; withdrawal of objection to enforcement judgment bars relitigation of underlying debt. Withdrawal of objection to enforcement judgment bars relitigation of underlying debt.

Numéro de cause VSL sklep I Cpg 1466/99
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The court dismissed the appeal against a first-instance decision confirming an enforcement order after the debtor withdrew their objection. The debtor argued they misunderstood the legal effect of withdrawing the objection, believing it would exempt them from payment or allow offsetting against a third party. The court held that withdrawal of an objection to enforcement is final and cannot be revoked, thereby precluding the debtor from reasserting their original defense.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

3. odst. 334. čl. Zakona o pravdnem postopku; Withdrawal of an objection to an enforcement judgment constitutes a final disposition that precludes the debtor from relitigating the underlying debt or withdrawing the objection.

Mots-clés

Généré par l'IA
enforcement judgment withdrawal of objection final disposition preclusion of relitigation enforcement procedure contrat d'édition absence de mise en œuvre des accords infractionnels grief insuffisamment motivé

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
3. odst. 334. čl. Zakona o pravdnem postopku
Zato glede preklica ugovora prihaja v poštev smiselna uporaba določbe 3. odst. 334. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki ureja preklic umika pritožbe.
15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju
Zakona o pravdnem postopku - ZPP (v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju), ki ureja preklic umika pritožbe.
2. tč. 365. čl. ZPP
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 353.
353. čl. ZPP
366. čl. ZPP
308. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih
čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi. Zato glede preklica ugovora prihaja v poštev smiselna uporaba določbe 3. odst. 334. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki ureja preklic umika pritožbe. V pritožbi zatrjevano zmoto glede te izjave pa izključujejo nasprotujoče si navedbe. Pritožnik namreč trdi, da je bil v zmoti glede pravnega pomena svojega procesnega razpolaganja z ugovorom (umik ugovora), saj naj bi mislil, da mu zato, ker je ugovor umaknil, vtoževanega zneska ne bo treba plačati. Hkrati pa trdi, da naj bi dolg plačal s terjatvijo do svojega dolžnika, ki bi jo zanj izterjala tožeča stranka. Če je pritožnik menil, da bo dolg plačal s terjatvijo, je edino logičen sklep, da priznava obveznost plačila, sicer ni razloga, da bi tožeči stranki karkoli in kakorkoli plačeval.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da ostane Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Črnomlju opr. št. Ig 98/00091 z dne 12.6.1998 v veljavi v 1. in 3. tč. izreka zaradi umika ugovora. Proti temu sklepu vlaga tožena stranka pravočasno pritožbo. V pritožbi zatrjuje, da je izjavo o umiku ugovora podala v zmoti. Pojasnjuje še, zakaj je vložila ugovor. Iz istega razloga vtoževanemu računu še vedno ugovarja. Pritožba ni utemeljena. Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi. Zato glede preklica ugovora prihaja v poštev smiselna uporaba določbe 3. odst. 334.

čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP (v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju), ki ureja preklic umika pritožbe. To določilo pa izrecno odreka možnost preklica pritožbe, ker pravnomočnost sodbe, ki je posledica umika pritožbe, ni v dispoziciji strank. Zato ni moč presojati tistih pritožbenih trditev, iz katerih bi smiselno sledilo, da tožena stranka ponovno uveljavlja ugovorne razloge, katerim se je odpovedala z izjavo o umiku ugovora. V pritožbi zatrjevano zmoto glede te izjave pa izključujejo nasprotujoče si navedbe. Pritožnik namreč trdi, da je bil v zmoti glede pravnega pomena svojega procesnega razpolaganja z ugovorom (umik ugovora), saj naj bi mislil, da mu zato, ker je ugovor umaknil, vtoževanega zneska ne bo treba plačati.

Hkrati pa trdi, da naj bi dolg plačal s terjatvijo do svojega dolžnika, ki bi jo zanj izterjala tožeča stranka. Če je pritožnik menil, da bo dolg plačal s terjatvijo, je edino logičen sklep, da priznava obveznost plačila, sicer ni razloga, da bi tožeči stranki karkoli in kakorkoli plačeval. Ta obveznost je njegova, na njen obstoj pa sam način poplačila ne more vplivati. Če jo bo izpolnil tako, da bo na tožečo stranko prenesel v izterjavo svojo terjatev do svojega dolžnika, je to lahko stvar izvršilnega postopka, ali pa izpolnitve morebitnega takšnega dogovora med pravdnima strankama.

Ne more pa to vplivati na samo prenehanje vtoževane terjatve. Obveznost namreč s samim dogovorom o načinu izpolnitve še ne preneha (prim. 308. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). Sklicevanje na zmoto zato v konkretnem primeru ne more imeti učinkov, ki jih želi pritožnik. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 353. čl. in 366. čl. ZPP).