Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sodba I Cpg 992/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.992.99 Généré par l'IA

Slovenia: Supreme Court rejects appeal; three-year limitation period applies to all commercial entities regardless of legal form.

Numéro de cause VSL sodba I Cpg 992/99
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment that declared the claim time-barred. The appellant argued that the shortened three-year limitation period in Article 374 of the Obligations Act applied only to legal persons, as they were never a legal entity but a private company. The court rejected this, ruling that the shortened period applies to all entities in commercial trade due to the equalization of ownership forms and the need for market efficiency.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Article 374 of the Obligations Act; The shortened three-year limitation period for commercial claims applies to all entities participating in trade, irrespective of whether they are legal persons or private enterprises.

Mots-clés

Généré par l'IA
limitation period commercial trade legal persons private enterprise Obligations Act appeal dismissal market efficiency créance en restitution étatique

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Article 374 of the Obligations Act
Article 498(1) of the Civil Procedure Act
Article 365(2) of the Civil Procedure Act
Article 368 of the Civil Procedure Act
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

ZOR je krajši zastaralni rok od splošnega uredil zaradi potrebe blagovno tržnega prometa, ki se je v tistem času odvijal v pretežni meri le med družbenimi pravnimi osebami (1. odst. 374. čl. ZOR). Glede na novo pravno ureditev, še zlasti glede na izenačenje vseh lastninskih oblik, s tem pa tudi pravnega položaja vseh pravnih oseb v pravnem prometu, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da bi triletni zastaralni rok ne veljal med vsemi pravnimi osebami, ki nastopajo v razmerjih blagovnega prometa. Zato je torej vseeno ali je pravdna stranka (bivša) družbena pravna oseba ali ne.

[OBRAZLOŽITEV]

Določbe ZPP/77 so uporabljene na podlagi določila 1. odst. 498. čl. ZPP/99. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ... z dne ... razveljavilo tudi v 1. in 3. točki ter tožbeni zahtevek zavrnilo (prvi odstavek izreka sodbe) in tožeči stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke (drugi odstavek izreka). Proti tej sodbi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. V njej navaja, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je štelo, da je tožeča stranka bivša družbena pravna oseba.

Tožeča stranka nikoli ni bila družbena pravna oseba, ampak ves čas podjetje v zasebni lasti. Zato za zastaranje terjatve med pravdnima strankama ne velja določilo 374. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). To določilo, po katerem medsebojne terjatve družbenih pravnih oseb zastarajo v treh letih, je treba razlagati restriktivno. Sodišče prve stopnje njegove uporabe ne bi smelo raztegniti na vse osebe, ki nastopajo kot gospodarski subjekti. Ker je terjatev nastala v času, ko so še obstojale družbene pravne osebe, meni, da bi zakonodajalec, če bi hotel skrajšani zastaralni rok določiti tudi za druge gospodarske subjekte, to tudi storil.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da tudi za konkretno razmerje med pravdnima strankama velja triletni zastaralni rok. ZOR je krajši zastaralni rok od splošnega uredil zaradi potrebe blagovno tržnega prometa, ki se je v tistem času odvijal v pretežni meri le med družbenimi pravnimi osebami (1. odst. 374. čl. ZOR). Glede na novo pravno ureditev, še zlasti glede na izenačenje vseh lastninskih oblik, s tem pa tudi pravnega položaja vseh pravnih oseb v pravnem prometu, pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da bi triletni zastaralni rok ne veljal med vsemi pravnimi osebami, ki nastopajo v razmerjih blagovnega prometa.

Zato je torej vseeno ali je pravdna stranka (bivša) družbena pravna oseba ali ne. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da uveljavljani pritožbeni razlog ni podan. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (368. čl. ZPP).